Top 10 similar words or synonyms for rokopisnega

folklornega    0.783388

pregljevega    0.754394

etnološkega    0.740236

lavoslava    0.733583

slavistične    0.719080

maturitetnega    0.717280

kmetske    0.716258

bibliofilske    0.716070

faksimili    0.715849

stilnega    0.714433

Top 30 analogous words or synonyms for rokopisnega

Article Example
Narodna in univerzitetna knjižnica je temeljna nacionalna in državna zbirka rokopisnega gradiva s področja literature, jezikoslovja in širše humanistike. Nastala je skupaj z narodno knjižnico v letu 1774. Njen začetni fond so bili srednjeveški kodeksi in listine iz samostanskih, nadškofijske in zasebnih knjižnic. Zbirka se je močno obogatila v 19. stoletju, ko so vanjo z nakupi in darovi vključili nekatere večje zbirke rokopisnega gradiva (npr. Žige Zoisa, Jerneja Kopitarja), še posebej pa v 20. stoletju, ko se začne sistematično zbiranje avtografov in celotnih zapuščin posameznih ustvarjalcev in zbiralcev.
Alojz Turk Turk je vzorno uredil gimnazijski arhiv v Novem mestu; pomagal tu snovati Muzejsko društvo in zbiral kulturnozgodovinsko ter etnografsko gradivo za lokalni muzej. Njegova nenavadno obsežna zapuščina tvori jedro rokopisnega oddelka študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Poleg številnih ekscerptov in zanesljivih prepisov vsebuje tudi korespondenco in arhivalije, ki se nanašajo na J.Trdino, D. Ketteja in druge, kar vse priča o nenavadni marljivosti in izjemni požrtvovalnosti.
Osrednja humanistična knjižnica Knjižnično gradivo je razdeljeno v dve enoti. Gradivo iz prve enote je dostopno vsem članom knjižnice. Vsebuje pa predvsem leksikone in enciklopedije ter druge priročnike iz področja glasbe. V drugo enoto pa spadajo ostale knjige, periodika, notno gradivo, zvočno gradivo, univerzitetne naloge… To gradivo ni v prostem pristopu. Član poišče gradivo v katalogu, bibliotekar pa mu ga dostavi v čitalnico. Starejša gradiva je možno poiskati le po abecednem imenskem in stvarnem katalogu, za novejša gradiva pa se uporablja katalog COBISS. Večino gradiva si je mogoče izposoditi tudi na dom. Ni pa si mogoče izposoditi gradiva iz priročne knjižnice, periodike, zvočnega in video gradiva, univerzitetnih nalog ter rokopisnega, redkega in dragocenega gradiva.
Franc Žličar V bogoslovju je bil med sodelavci rokopisnega lista "Lipica", prve tri letnike (1860–1862) je tudi urejal in zanje še kot kaplan prispeval pesmi in prozo. "Lipica" je bila po Žličarjevi zaslugi močno narodno in slovensko usmerjena (prvo leto celo z rubriko Slavjani). Več spisov je objavil tudi v "Drobtinicah" (1861–1862), med drugim svoj življenjepis, prevod življenjepisa albanskega državnika Skenderbega, nekrolog sošolcu Jazbecu, članek o vzgoji in drugo. Pomemben je Žličarjev skrajšani prevod znamenite knjige slovaškega pesnika, filologa in politika Ludovíta Štúre "O národních písních a pověstech plemen slovanských" (Praga, 1853), ki je izšel v 3. zvezkih Geršakove Citalnice (1866) z naslovom "O narodnih pesmih in pripovedkah slovanskih narodov."
Gorazd Kocijančič Gorazd Kocijančič se je rodil leta 1964 v Ljubljani in je sin Janeza Kocijančiča in nekdanje rektorice Univerze v Ljubljani, Andreje Kocijančič. Leta 1986 je končal študij filozofije in grščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil kot bibliotekar rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice; od leta 2008 ima status samozaposlenega v kulturi. Prevaja iz 10 jezikov, med drugimi iz grščine, latinščine in hebrejščine. Poleg njegovih lastnih del je sodeloval tudi pri standardnem slovenskem prevodu Svetega pisma ter prevedel in komentiral mnogo cerkvenih očetov: apostolske očete, apologete, Origena, Evagrija Pontskega, Gregorja iz Nise, Dionizija Areopagita in Maksima Spoznavalca.