Top 10 similar words or synonyms for bibliofilske

rokopisne    0.758649

monografije    0.757112

černejeve    0.749392

knjižne    0.743747

pobarvanke    0.742791

vezilja    0.733457

novellen    0.724500

prevajalke    0.724058

mjuta    0.722256

szymborske    0.722238

Top 30 analogous words or synonyms for bibliofilske

Article Example
Bibliofilija Bibliofilske izdaje so odgovor založništva na povpraševanje in zahteve zbirateljev lepih knjig. Zanje je značilna dragocena vezava in pogosto posebna škatla, v kateri je spravljena knjiga. Imajo omejeno naklado, včasih avtorjevo oziroma ilustratorjevo fotografijo in podpis, izvodi pa so označeni z ročno napisano številko. Če založba komu izvod podari, je to v kolofonu označeno s črkama HC ("hors commerce" - izven prodaje) in rimsko številko.
Bibliofilija Prave bibliofilske izdaje na Slovenskem naj bi se pojavile v 20. stoletju. Najpomembnejša med njimi je "krasotna" izdaja Prešernovih Poezij iz leta 1900 v redakciji Lovra Pintarja, nato pa je sledilo še več kot deset bibliofilskih izdaj posameznih Prešernovih pesmi, med katerimi ima najpomembnejše mesto Zdravljica.
Tatjana Pregl Kobe Je direktorica Založbe Edina d. o. o., ki je bila ustanovljena leta 1995 v Ljubljani. Založba izdaja posebne večjezične knjižne bibliofilske publikacije, grafične mape, likovne kataloge in monografije, pesniške zbirke in tudi knjige za otroke. Pomembnejši bibliofilski zbirki sta Dvanajst in Svit.
Bibliofilija Danes po svetu deluje veliko bibliofilskih klubov, ki združujejo zbiratelje istega področja, med seboj se srečujejo ter prodajajo, zamenjujejo, kupujejo knjige, prirejajo razstave, organizirajo predavanja, izdajajo bibliofilske tiske. Pri nas deluje Slovensko bibliofilsko društvo, ki je bilo ustanovnjeno leta 1986 v okviru Društva bibliotekarjev Slovenije.
Bibliofilija Po drugi svetovni vojni je v 60. letih Državna založba Slovenije izdala 13 naslovov domačih in tujih pesnikov v bibliofilski zbirki Večni sopotniki. Bibliofilske tiske so izdajale še Slovenski knjižni zavod, Cankarjeva založba, založba Obzorja, Trubarjev antikvariat, v zadnjih desetih letih pa še Slovenska knjiga, Nova revija in Rokus.
Janko Šlebinger Šlebingerjev odnos do knjige in bibliotekarskega dela se je oblikoval že v gimnazijskih letih, ko je kot gojenec mariborskega malega semenišča postal knjižničar zavodske knjižnice. Na univerzi ga je Franc Simončič (tudi kasnejši tast) odvrnil od misli na službo v dunajski dvorni knjižnici, kamor ga je vleklo srce. Tako se je šele kot 50-letnik zaposlil poklicno v biblioteki, ko je bil že priznan slovenski bibliograf; kot ravnatelj osrednje slovenske narodne knjižnice, ki je opravljala tudi funkcijo univerzitetne, se je zavedal njenih glavnih nalog. Knjižnica je pod njegovim vodstvom kljub stalnega pomanjkanja kreditov pridobila lepe slovenistične bibliofilske zbirke: I. Vrhovnika, F. Pokrajška, T. Zupana in razmeroma dobro dopolnjevala tudi strokovno bibliotekarsko literaturo. Pod Šlebingerjevim vodstvom je Narodna in univerzitetna knjižnica 1941 dobila novo lastno poslopje,v katero je leta 1942 preselil knjižni fond; po požaru leta 1944 je skrbel za obnovo velike čitalnice za nadomeščanje zgorelega dela knjig. S strokovnim znanjem je v letih 1981–1941 pomagal v knjižnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani, študijski knjižnici v Mariboru, in Slovanski knjižnici v Pragi (pri dopolnjevanju njunega fonda).