Top 10 similar words or synonyms for zabiča

prigovarja    0.815161

gestikuliral    0.799028

zakliče    0.770332

dokažejo    0.759798

naročita    0.759263

svetovala    0.756860

zabičal    0.756262

hektorjevo    0.752569

oborožijo    0.745194

zatrdi    0.742489

Top 30 analogous words or synonyms for zabiča

Article Example
Kako je mladenič po kopni zemlji prijadral po nevesto Ko pridejo do grofovega gradu, jih le ta sprejme, vendar svoje hčerke ne da takoj. Najprej postavi mladeniču nalogo, da s svati sodelujejo na bogati pojedini, in mu zabiča, da pojejo in popijejo vse, kar se pred njih postavi. Druščina nalogo uspešno opravi, saj imajo v svoji sredi človeka, ki rad je in človeka, ki rad pije.
Hudobna mačeha in dobra pastorka Čez nekaj dni pošlje svojo hči po jagode in ona se nejevoljno odpravi na goro. Tudi ona sreča dvanajst junakov in jim zabiča naj ji pokažejo kje rastejo jagode kot so pastorki. Povedo ji, da ji bodo pomagali, če jim pove kateri mesec v letu je najboljši. Mačehina hči jim odvrne, da so vsi hudi, sušec pa je najhujši. Nato se prikaže huda nevihta in mačehini hčeri se komaj uspe rešiti z gore. Ti junaki so bili dvanajsteri meseci.
Hudobna mačeha in dobra pastorka Nekega dne da mačeha hčerki belo, pastorki pa črno volno in ji zabiča naj ji prinese belo volno, drugače jo bo spodila od doma. Pastorka jo prosi naj ji prizanese, vendar mačeha je nepopustljiva. Ob vodi kjer pereta volno se pojavi belo, mlado dekle in ju vpraša, če potrebujeta pomoč. Mačehina hči ji posmehljivo odvrne, da ona že ne potrebuje pomoči, saj bo njena volna takoj bela. Nato dekle stopi k žalostni Marici in ji pomaga oprati volno, da je bela kot sneg, potem pa izgine. Ko se pastorka domov vrne z belo volno je mačeha začudena in jezna, saj ji nima kaj očitati.
Disident Arnož in njegovi Disidenti so v Ameriki ustanovili združbo svobodnih ljudi, kjer so vsi enakovredni. Preživljajo se z svinjerejo. Vsi delajo, le Arnož je prost, da lahko piše knjigo, s pomočjo katere bodo razširili svoje ideološke ideje. Arnož pisanje knjige odlaga, vse ga moti. Guverner, ki je v Ameriki predstavnik kapitalistične oblasti Arnožu zabiča, da ljudje ne potrebujejo svobode, ampak varnost in red, za kar s trdo roko skrbi sam in bo skrbel še naprej. Tiskarja Wolfa v tem času izpustijo iz zapora. Ker zaradi sodelovanja z Arnožem nima več pogojev za normalno življenje, se obesi. Arnož prebere, da so njegove tiske zaplenili v Trstu, zato izjavi iz Cerkve izobčuje avstrijskega cesarja.
Ivan Erazem Tatenbah (roman) Nad Konjicami je Tattenbachov grad, tu biva grofica Tattenbachova, ki jo mož zanemarja. Na grad pride grof, najprej prijazen do žene, nato jo odrine. Žalostna je, vidi, da ga od nje odvrača častilakomnost. Mož jo zavrne, saj je to njegova možnost za uspeh in ne potrebuje take žene, ki ga ne spodbuja. Z Bukovačkim in Caldijem gredo jezdit na Ptujsko polje. Tam je stala koča, v njej je živela stara baba Grgulja, ki je vedeževala. Grofa sopotnika prepričata, da mu baba vedežuje. Tako mu napoved prihodnost in zabiča, da prijateljstev ne sme razdreti, saj ga bodo sicer obesili. Grof je prestrašen. Bukovački in Caldi sta zadovoljna.
Sedem let pri beli kači Dogajanje se začne in konča na istem mestu, v gozdu. Na začetku, ko deček pade v jamo- junak oz. deček odide od doma in na koncu, ko domačim pokaže belo kačjo kraljico. Izhodiščna situacija pravljice je, ko deček pade v jamo in tam sreča belo kačo ter ostale kače in z njimi preživi sedem let. Čeprav mu le te ne želijo nič žalega si on vseeno želi domov. Deček je objekt, ki se bori proti subjektu v tem primeru kačam. Deček izhodiščno situacijo želi spremeniti, zato mu kača po sedmih letih le pomaga. Kača pa mu ob tem zabiča naj je ne izda. On pa jo vendarle izda, vendar pa ga pred pogubitvijo reši le to, da je sedel na deseti bukvi, kajti kača na koncu v jezi, ker jo je izdal podere devetero bukev. Deček postane lažni junak, saj je bolj prebrisan kot kača in zaradi tega preživi.
Moč grunta: Izpoved kmečke žene Minca se komaj dvajsetletna poroči na Gričarjev grunt. Po smrti moža Toneta objokuje izgubo gospodarja, ki je bil sposoben uspešno voditi tako veliko posestvo. Njegova zadnja želja je bila, naj Minca poskrbi, da grunt ne bo propadel. Tako ostane sama z onemoglim tastom, deklo in hlapcem ter štiriletnim sinčkom Tončkom. Na pomoč ji priskoči sosed Poljančev Lipe, ki je bil v Minco zaljubljen že preden se je poročila. Minca je razdvojena, saj vse bolj spoznava, da Lipeta ljubi, pri Tonetu pa sta jo velik grunt in delo prikrajšala za to pravo ljubezen. Hkrati se boji, da bi se Lipe rad zgolj polastil njenega posestva. Ob svoji smrti ji tudi stari Gričar zabiča, da grunta ne sme prepustiti propadu ali ga položiti v tuje roke. Minca se tako odloči, da bosta z Lipetom le soseda in prijatelja. Prepusti se in zaživi z gruntom, s svojo zemljo, zvesta Tonetu in čuvajoča zapuščino za svojega sina.
Zlato kralja Matjaža Zlato kralja Matjaža je ljudska pravljica, ki se pojavlja v več različicah: "Siromašno dekle in Kralj Matjaž" , "Žena pri kralju Matjažu"... V nekaterih različicah je glavna književna oseba deklica, ki je sirota, sama skrbi zase in v gozdu išče dračje oz. seno, v drugih je pa to žena, ki išče listje. Skupno jim je to, da so radovedne, kajti ta radovednost jih pripelje v votlino h kralju Matjažu. V enih različicah je kralj Matjaž že buden, v drugih ga pa glavna književna oseba zbudi z rožljanjem verige. Dekle si predpasnik napolni s senom ter steče iz jame, medtem ko v drugi različici sam kralj Matjaž ponudi ženi listje ter ji zabiča, naj se ne ozira nazaj, dokler ne pride do doma. Ko se vsaka izmed njih ozre, jame ni več, predpasniki so pa čudežno polni zlata. Na koncu sledi še moralni nauk, ki pravi, da v votlino pride le tisti, ki se pred njo znajde zadnji dan v letu, pa še sam ne ve kako oz. tisti, ki si resnično želi, da bi se kralj Matjaž vrnil.
Slovo od mladosti (opera) Če pa misli, da ljubi Prešerna, naj se odloči brez ozira na njo — Julija pa prepusti materi odločitev in zbeži na vrt. Tam poje, da iskra, ki je padla Prešernu v srce, tudi njo boli, ker ve, da mu povzroča samo gorje in trpljenje. Nenadoma stoji pred njo Prešeren. Povsod jo išče zaman in jo prosi samo, da ji sme »gledat obličje milo«. Izpove ji, da je ona njegovega življenja magistrale in da se bo samo njej glasila njegova pesem. Tu stopi nenadno med njiju Scheuchenstuel, ki z ostro besedo očita Prešernu, da razdira mir v družini in izroča Julijo vsej Ljubljani v posmeh. Nato pride še Primčeva, ki kliče Julijo v hišo, ker je prišel škof Wolf, ki jo želi videti. Ko pride bliže, zagleda Prešerna in ogorčena mu pove, da mu ne bo nikdar dala svoje hčere. Ko odhajajo, zaupa Primčeva Scheuchenstuelu, da je prosila škofa, naj Julijo pregovori k zaroki. Prešeren ostane sam in spozna, da sedaj nima nobenega upanja več. Primčeva privede na verando škofa Wolfa, nakar vstopi tudi Julija. V dobrotljivem, nato pa odločnem tonu ji škof zabiča, da je med njo in brezbožnim pesnikom visoka stena, čez katero ni nobene poti. Vzame naj Jožefa, ki da jo iskreno ljubi — Julija se vda ter pokliče mater in Scheuchenstuela, Kastelicu Wolf čestita.
Hamlet Tragedija govori o dogodkih na danskem dvoru po smrti kralja Hamleta. Njegovemu sinu, ki mu je prav tako ime Hamlet, se prikaže duh starega kralja in od njega terja maščevanje, saj mora Hamlet po plemiških načelih maščevati očetovo smrt in izdajo v družini. Vdova Gertruda se je namreč komaj mesec po smrti moža, ki naj bi ga ljubila, poročila s svakom Klavdijem, kraljevim morilcem. Hamletu duh zabiča, naj se materi ne maščuje. Hamlet z maščevanjem odlaša in hlini norost, saj se hoče najprej prepričati, če je stric Klavdij res zagrešil umor. Tako izgubi mnogo priložnosti, v dokončno Klavdijevo krivdo pa se prepriča ob igri mišnici, ko igralci uprizorijo prizor, podoben umoru kralja. Hamlet se tudi zavestno odpove svoji ljubezni, hčerki dvorjana Polonija Ofeliji, ki ga je na očetovo željo zavračala. V prepiru z materjo po nesreči ubije dvorjana Polonija, Ofelijinega in Laertovega očeta. Ofeliji se zmeša in kasneje naredi samomor. Klavdij sluti, da mu je Hamlet nevaren (tudi zaradi tega, ker po pomoti ubije Polonija, ki prisluškuje za zaveso), zato se ga skuša odkrižati. V spremstvu izdajalskih Hamletovih prijateljev Rozenkranca in Gildensterna ga pošlje v podložno Anglijo izterjat davke. Tam naj bi ga ubili, vendar Hamlet prevaro spregleda in se vrne nazaj, Rozenkranca in Gildensterna pa prepusti Angležem. Na pokopališču z zvestim prijateljem Horacijem prisostvujeta pogrebu Ofelije. Skoraj se spopadeta z njenim bratom Laertom, ki Hamleta krivi sestrine smrti. Ustavi ju kralj, ki Laerta nagovori, naj se na videz pobota s Hamletom, v resnici pa se mu bo lahko maščeval med uradnim prijateljskim dvobojem. Laert dobi meč, ki je premazan s smrtonosnim strupom, za povrh pa je kralj Hamletu pripravil še zastrupljeno vino. Kraljica med borbo izpije vino, Laert pa rani Hamleta. Nato med borbo zamenjata meče in še Hamlet zabode Laerta. Ko kraljica umre, Laert prizna zaroto. Hamlet ubije kralja in z Laertom se pred smrtjo pobotata. Tedaj se iz vojaškega pohoda vrne norveški vojskovodja Fortinbras. Hamletove zadnje besede so, naj danski prestol zasede on.