Top 10 similar words or synonyms for ubalit

tiglat    0.837246

fraat    0.827608

aristobul    0.827422

kozrav    0.826490

kejhusrev    0.823433

vardan    0.819961

artaban    0.819888

aššur    0.816680

vologas    0.812117

hirkan    0.805752

Top 30 analogous words or synonyms for ubalit

Article Example
Ašur-ubalit II. Ašur-ubalitu II. je tudi tokrat uspelo prebiti se iz obleganega mesta in ponovno poklicati na pomoč svojo kolonijo Egipt. Na pomoč mu je prišla egipčanska vojska pod poveljstvom faraona Neka II. Babiloniji in Mediji se je pridružil judejski kralj in poskušal ustaviti Nekov pohod, vendar je bil v Megidu poražen in ubit. Faraon Neko II. se je pridružil Ašur-ubalitu II. in leta 609 pr. n. št. oblegal izgubljeni Haran. Oblegovalca sta bila poražena in egipčanska vojska se je umaknila v severno Sirijo.
Ašur-ubalit II. Ašur-ubalit II. se ni uklonil Kjaksarju in Nabopolasarju in ni sprejel vloge njunega vazala. Ko je njegovo prestolnico Ninive oblegala združena babilonsko-kaldejsko-medijsko-perzijsko-skitsko-kimerska vojska, je prebil blokado in od leta 612 pr. n. št. do okoli 609 pr. n. št. vladal iz zadnje asirske prestolnice Haran.
Ašur-ubalit II. V zavezništvu z egipčansko 26. dinastijo, katero so ustoličili Asirci, je Ašur-ubalitova izčrpana vojska nekako uspela še štiri leta po padcu Niniv braniti Haran in ostanek Asirskega cesarstva pred napadi združene babilonsko-medijsko-skitske-kimerske vojske. Po porazu egipčanske vojske in njeni vrnitvi v Egipt leta 610 pr. n. št., so Babilonci, Medijci in Skiti leta 609 uspeli osvojiti Haran in ga opleniti.
Ašur-ubalit II. "Limmu", državni uradnik, ki je bil imenovan na začetku vsakega novega leta, je bil imenovan čisto na koncu Ašur-ubalitove vladavine. Zadnje leto njegove vladavine (609 pr. n. št.), ki se je po "limmuju" imenovalo "Gargamishayu" ("Karkemiševo"), je bilo zadnje v zgodovini, ki je imelo asirsko ime.
Ašur-ubalit II. Ašur-ubalit II. (asirsko Aššur-uballiṭ II) je bil zadnji kralj Novoasirskega cesarstva, ki je nasledil Sin-šar-iškuna in vladal od leta 612/611 do 609 pr. n. št., * ni znano , † ni znano.
Ašur-ubalit II. Ime je vzel po enem od svojih predhodnikov Ašur-ubalitu I. (vladal 1353-1317 pr. n. št.), asirskem kralju, ki je uničil cesarstvo Mitani, porazil Hetitisko cesarstvo in ustanovil Srednjeasirsko cesarstvo (1365 pr. n. št.–1020 pr. n. št.). Povsem jasno je, da je pripadal asirski vladarski rodbini in bil pred prihodom na prestol "tartan" (general) asirske vojske, nekaj nejasnosti pa je povezanih s tem ali je bil Sin-šar-iškunov brat ali ne.
Ašur-ubalit II. Ašur-ubalit II. je bil med obleganjem Harana morda ubit, vendat to ni dokazano. Obleganje je morda preživel in se udeležil zadnje bitke, v kateri so bili ostanki egipčanske vojske in vojske nekdanjega Asirskega cesarstva pri Karkemišu leta 605 pr. n. št. dokončno poraženi. Mogoče je tudi, da je bitko preživel in zatem živel v tajnosti. Iz zgodovine je povsem izginil in označil konec Asirskega cesarstva.
Sin-šar-iškun Za njim je vladal samo še Ašur-ubalit II. (612-609 pr. n. št.). Sin-šar-iškun je po nekih špekulacijah ista oseba kot Saràkos (Saracus) v besedilih babilonskega svečenika in astronoma Berosa.
Asirija Vzpon Asirije kot države s tem imenom se je začel po dolgem obdobju, ki ga običajno imenujejo »mračna doba« (okoli 1741-1364 pr. n. št.). Edini dokument, ki približno govori o tej dobi je Seznam asirskih kraljev. Dolgotrajna vladavina Ašur-ubalita I. (okoli 1363 - 1328 pr. n. št.) označuje tudi prvi pojav Asirije kot politične stvarnosti ter začetek njenega vzpona ko postane med največjimi silami starodavnega Bližnjega vzhoda. To dobo običajno imenujejo obdobje Amarne, Ašur-ubalit pa je igral, ob Hetitih, starodavnem Egiptu, Kraljestvu Mitani in Babiloniji, vodilno vlogo v Plodnem polmesecu. Ašur-ubalitova hči se je poročila z babilonskim kraljem, zato je Ašur-ubalitov vnuk postal vladar Babilonije, pri čemer mu je pomagal sam Ašur-ubalit I. Stabilnost, ki jo je v Asiriji vzpostavil Ašur-ubalit I. je postala temelj na katerem so njegovi nasledniki zgradili cesarstvo. Teritorij države se je znatno razširil proti zahodu, na področje ki je do tedaj pripadalo kraljestvu Mitani, kar je Asircem prineslo bogastvo in samozavest.
Asurbanipal V Svetem pismu stare zaveze je omenjen kot Asenapár. Rimski zgodovinar Justin ga istoveti z zadnjim asirskim vladarjem Sardanapalom, čeprav je to bil Ašur-ubalit II. Opisuje ga kot neučinkovitega in neplodnega vladarja z razbrzdanim značajem, čeprav je bil Asurbanipal izobražen, učinkovit, zelo sposoben in ambiciozen vladar.