Top 10 similar words or synonyms for totalitarizmu

spolnemu    0.683960

kriminalu    0.658503

diskriminaciji    0.653092

kapitalizmu    0.634514

človečnosti    0.632389

nadlegovanju    0.632234

liberalizmu    0.627802

vsakršnemu    0.623481

demokraciji    0.618852

organiziranemu    0.616750

Top 30 analogous words or synonyms for totalitarizmu

Article Example
Normani Žal je prav fevdalni način mišljenja privedel tudi do tega, da je v totalitarizmu Svetega rimskega cesarstva izginila ne samo odlično urejena kraljevina, pač pa tudi vsaka sled Normanov, sredozemskih Vikingov.
Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma Po razglasitvi evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma v Evropskem parlamentu so bile vlade Estonije, Latvije in Litve s strani predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa pohvaljene za njihove napore boljše informiranosti zahodne Evrope o totalitarizmu v nekdanji Sovjetski zvezi. Ob tem je Pöttering spomnil na klasično študijo o totalitarizmu - Izvori totaltarizma nemško-judovske filozofinje Hannah Arendt, ki je »razvila znanstveno podlago meril za opis totalitarizma« in zaključil, da sta »oba totalitarna sistema (stalinizem in nacizem) primerljiva in strašna«. Josef Daul, predsednik skupine Evropske ljudske stranke, najštevilčnejše stranke v Evropskem parlamentu, je izjavil:
Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma 2. aprila 2009 je bila v parlamentu s 533. glasovi za, 44. glasovi proti in 33. vzdržanimi izglasovana Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu s pozivom na članice Evropske zveze in druge evropske države, naj prevzamejo dan spomina na žrtve toltalitarizmov.
Andrina Tonkli Komel V: Kako se izogniti totalitarizmu potrošništva / Mednarodna filozofska delavnica in druga konferenca, [Škocjan, Ljubljana, 23. 9.-26. 9. 2014]. - Ljubljana : KUD Apokalipsa : Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard, 2015. - (Zbirka Revija v reviji ; 7). - ISBN 978-961-6894-75-3. - Str. 231-241.
Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma, znan tudi kot mednarodni dan črnega traku oz. pod drugimi imeni v nekaterih državah, se obeležuje 23. avgusta kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi 20. stoletja. Evropski parlament se je z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je s podporo Evropske ljudske stranke, Zveze liberalcev in demokratov za Evropo, Zelenih-Evropske svobodne zveze in Zveze za Evropo narodov sprejel aprila 2009, zavzel za njegovo uveljavitev po celotni Evropi. Določitev 23. avgusta kot dneva spomina na žrtve je podprla tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi z razglasitvijo Vilenske izjave v začetku julija 2009.
Hannah Arendt V svojem zgodnjem delu "Izvori totalitarizma" ( The Origins of Totalitarianism, 1951) je Hannah Arendt iskala vzroke za nastanek dveh totalitarizmov, ki sta uničila na desetine in desetine milijonov ljudi. V teh pojavih je videla nekaj bistveno novega, ne le ekstremnih oblik tiranije. To novo v politiki je našla v terorju in ideologiji. Če se je v preteklosti teror pojavljal kot skrajno politično sredstvo za prevzem ali utrjevanje oblasti, postane v totalitarnih sistemih cilj. Njegova nujnost sledi iz železnih zakonov zgodovine, ki narekujejo dokončno zmago brezrazredne družbe. Izvori totalitarizma še danes veljajo za nepreseženo delo o totalitarizmu.
Slovaška književnost Po drugi svetovni vojni se je slovaška književnost znašla v zelo neugodnem položaju saj je delovala skoraj pol stoletja v totalitarizmu. Ustvarjalci poezije in proze so si prizadevali za estetsko avtonomnost pri književnem ustvarjanju, vendar se niso uspeli izogniti splošnemu razvrednotenju življenja ljudi in družbe. V književnosti takratnega časa se pojavlja voluntarizem, anarhija, konservativizem, izolacionizem in diktatura. Pojavijo se tudi različne umetniške pobude, ki pa večinoma med seboj ne komunicirajo. Politična otoplitev v letu 1960 je prinesla nekaj toplega vetra tudi v književnost, vendar se je hitro zaustavila do osamosvojitve Slovaške. Šele sedanje srednje in mlajše generacije pesnikov in pisateljev, nadaljujejo delo začeto že v šestdesetih letih. Na področju poezije so to pesniki:
Emil Cioran Prva Cioranova knjiga "Na višinah obupa" (Pe culmile disperării), je bila objavljena v Romuniji leta 1934. Nagrajen je bil z nagrado Komisije in z Nagrado mladih pisateljev za eno izmed najboljših izdanih knjig neuveljavljenega mladega pisatelja. Zaporedno so bile objavljene v Romuniji še knjige "Knjiga preobrazb" (Cartea amăgirilor), "Transmigracija Romunije" (Schimbarea la față a României), "Solze in svetniki" (Lacrimi și Sfinți). Cioran je delo "Transmigracija Romunije" (Schimbarea la față a României) močno predelal v drugi izdaji leta 1990, kjer je odpravil številne odlomke, za katere je menil da so domišljavi in neumni. V prvotni obliki knjige, ter prav tako v številnih člankih, ki jih objavlja v tem obdobju, je izrazil podporo totalitarizmu. Cilj totalitarizma je za njega bila modernizacija države, vzpostavitev urbanizacije in industrializacije.
Fašizem Ob totalitarizmu je ključna poteza, ki loči fašizem od drugih podobnih ideologij, uporaba masovnih gibanj za napad na organizacije delavskega razreda: levičarske stranke in sindikate. Fritzsche in drugi opisujejo fašizem kot militantno obliko desničarskega populizma. Mobilizacijska strategija vključuje korporativizem in korporacijsko državo, kar so izrazi, ki označujejo partnerstvo s ključnimi poslovnimi voditelji, pogosto tako, da se karseda zmanjša vpliv sindikatov. Mussolini je tako izrabljal strah pred socialistično revolucijo za kovanje političnega dobička ter povezovanje dejavnikov kapitala in dela z namenom izničenja vpliva slednjih. Leta 1926 je ustanovil Nacionalni svet korporacij, razdeljen na cehe delodajalcev in delojemalcev, ki naj bi upravljal 22 sektorjev ekonomije. Cehi so vključevali tako sindikate kot upravo, vendar so v njih prevladovale korporacije in njihovi lastniki. Bogati sloji so mu v zameno pomagali spremeniti državno zakonodajo, s čimer je napredoval od vodje koalicije do vrhovnega poveljnika. Fašistično gibanje so podpirali mali kapitalisti, nižji uradniki in srednji sloj, skratka vsi, ki so se počutili ogrožene od socialistov. Veliko podporo je užival tako na podeželju med kmeti, kot tudi v mestih med t. i. »lumpenproletariatom«.
Španska državljanska vojna Španska državljanska vojna oz. revolucija  je bila prva oborožena vojna s fašizmom. Slednji je zaradi svoje narave predstavljal veliko grožnjo, ogrozil pa je stanje ne le v Evropi ampak tudi drugod po svetu. V vojni, ki se je pričela po koncu Druge španske republike, sta se borila dva politična bloka – levi, ki se je boril za demokracijo, proti totalitarizmu in fašizmu, ter desni, ki se je boril proti demokratični revoluciji, ki bi uvedla spremembe v prid delavcem in kmetom, ter hkrati zavrgla privilegije višjim razredom. Hkrati se je desničarski blok boril tudi proti levičarskim komunistom, saj je v njih videl upad krščanstva ter nasprotovanje veri, kakor tudi proti komunizmu samem, ki je ljudem dajal upanje na boljšo prihodnost.  Zgodila se je kot posledica političnih nesoglasij in ne-ukrepanj tekom tridesetih letih 20. stoletja. Načrt zanjo je bil premišljen ter pazljivo izdelan s strani vojaških zarotnikov in sicer s ciljem, da bi čim hitreje prevzeli oblast in nadzor v državi. Imela je ogromen političen, ekonomski in gospodarski vpliv, hkrati pa je predstavljala tudi 'generalko'za drugo svetovno vojno.