Top 10 similar words or synonyms for steblika

muževna    0.927368

modrostne    0.813763

magnifikat    0.799711

книги    0.788983

düsam    0.780382

eksodusu    0.779195

vodnikove    0.776449

estrigon    0.771409

bogábojécsim    0.771318

kološanom    0.770358

Top 30 analogous words or synonyms for steblika

Article Example
Tine Debeljak Debeljakovo delo se je na prelomnici njegovega življenja in dela izoblikovalo v še več drobnih študij o pisateljih iz katoliškega literarnega kroga. Pisal je o Stanku Majcnu, Narteju Velikonji, večkrat o Balantičevi poeziji, ki se ji je še posebej posvetil ob nastajanju pesniške zbirke "Muževna steblika" (1942) in ob izdaji zbirke "V ognju groze plapolam".
Zamolčani avtorji Ker so bile družbene razmere v SR Sloveniji nenakolonjene raziskovanju in objavljanju njihovih del, je njihova literarna zapuščina najprej izhajala v zamejstvu (Trst, Gorica) in zdomstvu (Buenos Aires), pred osamosvojitvijo Slovenije je pri nas izšel le izbor Balantičevih pesmi ("Muževna steblika". Ljubljana: DZS, 1984. ). Zamolčanost ukinja leta 1991 izdana antologija "Jutro pozabljenih", v kateri je večina med njimi natisnjenih sploh prvič po svoji smrti.
France Balantič Zbirka "Muževna steblika" ni nikoli izšla, izid je preprečila "Jugoslovanska založba" leta 1943. Prva knjiga njegovih pesmi je izšla maja leta 1944 z naslovom "V ognju groze plapolam". Tine Debeljak je v uvodni besedi poudarjal izjemnost njegove poezije, hkrati pa avtorja povezoval z domobranskim protikomunističnim bojem. Ta povezava je ostala živa še v povojnem času, ko ga je slovenska politična emigracija razglašala za svojega pesnika. Leta 1944 je izšla tudi bibliofilska izdaja "Sonetni venec" z ilustracijami Marijana Tršarja.
France Balantič Po drugi svetovni vojni se v javnosti o Balantiču ni govorilo, njegovo poezijo so obravnavali le v akademskih seminarjih. Po vojni je postal simbol preganjane slovenske literature in duhovne opozicije. V Buenos Airesu je leta 1956 in 1976 izšel ponatis njegove poezije, v Ljubljani pa so že natisnjeni izbor njegovih pesmi v uredništvu Mitje Mejaka z naslovom "Muževna steblika" leta 1966 uničili; ponovno so jo natisnili leta 1984. Kritično izdajo "Zbranih pesmih" v uredništvu Franceta Pibernika je pripravila leta 1991 "Državna založba Slovenije".
V ognju groze plapolam Zbirka je nastala po avtorjevi smrti. Pesmi so iz let med 1940 in 1942. Tine Debeljak je v teh letih zbirko uredil po vzoru Balantičeve rokopisne zbirke "Muževna steblika", ki je komponirana po notranji dramatski napetosti. Debeljak je naslov zbirke priredil iz verza "V žoltem snopju groze plapolam" v pesmi Žvenket črepinj. Tak naslov se je porodil po partizanskem uničenju domobranske grahovske postojanke, v kateri je 24. novembra 1943 v požaru umrl dvaindvajsetletni France Balantič. V zbirki je zajeta skoraj celotna pesnikova zapuščina. Pesmi so vsebinsko razporejene na deset ciklov, pri naslovih le-teh pa so upoštevana tudi prejšnja Balantičeva poimenovanja. Zbirka je izšla v drugi polovici maja 1944.
Gabez Gabez ("Symphytum officinale" L.) je steblika iz družine Boraginaceae s črno korenino, podobno repi in velikimi, širokimi listi, ki nosijo majhne, zvončaste bele ali rahlo vijolične ali roza cvetove. Izvira iz Evrope in raste na vlažnih, mokrih in travnatih površinah. Razširjen je v Veliki Britaniji na bregovih rek in v jarkih. Zaradi vsestranske uporabnosti in raznolikosti je gabez že dolgo poznan med vrtnarji in zeliščarji. Še posebej zanimiva je sorta Bocking 14 ruskega gabeza (Symphytum x uplandicum). Ta sorta je bila razvita v 50. letih prejšnjega stoletja, razvil pa jo je Lawrence D Hills. Lawrence D Hills je bil ustanovitelj Henry Doubleday Research Association (vrtnarska organizacija, ki se je poimenovala po kvekerskem pionirju, ki je ruski gabez predstavil v Veliki Britaniji v začetku 20. stoletja), ki je s svojimi poizkusi začel v kraju Bocking, blizu začetnega doma organizacije. Od tod tudi ime sorte Bocking 14.
Zamolčani avtorji Neobjavljena literarna zapuščina zamolčanih avtorjev je doživela po vojni zelo različno usodo. Večina se je nahajala pri sorodnikih in znancih, nekaj tudi na krajih, kjer so avtorji nazadnje prebivali. Za več kot polovico ni razen revijalno objavljenih del ostalo nič in je njihova zapuščina bodisi izgubljena, uničena ali je sploh ni bilo. Ker je nad njimi visel madež kolaborantstva, se več desetletij za njihovo literarno dejavnost ni vedelo. Velika izjema je bil France Balantič, ki je bil pojem zamolčanega pesnika in še danes simbolizira vso skupino. Po pričevanju Franceta Pibernika so ga na univerzi (takratni slavistiki) brali vsi, tudi člani partije, čeprav je bila njegova zbirka prepovedana in iz javnih knjižnic večinoma premeščena v t. i. D-fond NUK-a, kamor se je dalo priti le s pisnim priporočilom raziskovalne inšitutcije. V literarnih zgodovinah se je pred letom 1990 pojavil samo Balantič. Leta 1966 je bila celotna izdaja njegove zbirke "Muževna steblika" (DZS, ur. Mitja Mejak) uničena v papirnici Vevče.
France Balantič Jeseni leta 1940 so Balantič in njegova prijatelja France Kremžar ter Marijan Tršar med počitniškim bivanjem na Veliki planini snovali načrt za "Almanah", vendar ta ni nikoli izšel, saj se je vojna leta 1941 izostrila. V tem letu so nastale nekatere pesmi, prištevamo jih med njegovo klasiko, tj. "Ne najdem domov", "Zasuta usta", "Pot brez konca", "Moje delo", "Črne gosli". Eden izmed ključnih dogodkov je prodor njegove poezije v revijo "Dom in svet". Pozimi leta 1941 je urednik Tine Debeljak dobro sprejel prve Balantičeve pesmi in že marca so izšle prve tri pesmi: "Ne najdem domov", "Dobrotni pramen" in štirinajsti sonet "Venca" – "Bogat sem kakor tihi glas piščali". Zasnoval je svoj prvenec "Muževna sem steblika" poleti leta 1941 in v zbirko sprejel 24 pesmi in jih razdelil v tri cikle: "Žarki" (10 pesmi), "Daj me k ustom" (10 pesmi) in "Žalostni rog" (4 pesmi), dodal pa je še pesem "Sin" kot samostojno enoto. Nanj je močno vplivalo dobro poznavanje češke, slovaške ter kitajske lirike. Zgledoval se je po slovenskih pesnikih, kot so Oton Župančič in Alojz Gradnik, Anton Vodnik, Srečko Kosovel, Mile Klopčič, France Vodnik, Edvard Kocbek, Božo Vodušek in Jože Udovič. Izmed tujih pesnikov sta v ospredju predvsem Charles Baudelaire in Arthur Rimbaud.