Top 10 similar words or synonyms for sprevodnik

varnostnik    0.715300

turbaš    0.662916

helms    0.660944

preiskovalec    0.654874

kornet    0.645957

ozeljanu    0.643421

mcgovern    0.640139

šaron    0.639259

rotator    0.639113

antijunak    0.638922

Top 30 analogous words or synonyms for sprevodnik

Your secret weapon. Online courses as low as $11.99

Article Example
Kdo tam poje Kdo tam poje (srbsko: "Ко то тамо пева" (cirilica); "Ko to tamo peva" (latinica)) je kultni srbski film režiserja Slobodana Šijana in scenarista Dušana Kovačevića iz leta 1980, ki je bil zelo gledan v celi Jugoslaviji. Glavne vloge igrajo Pavle Vujisić (sprevodnik), Dragan Nikolić (pevec), Danilo Stojković (Brka), Aleksandar Berček (voznik Miško), Neda Arnerić (mlada žena), Taško Načić (lovec), Borislav Stjepanović (plešec), Slavko Štimac (ženin), ciganska pevca Miodrag in Nenad Kostić.
Kaznjenci Na vlaku se vozijo trije Kaznjenci; vsi so zaradi prividov, ki so jih mučili, poklicali Stražnika, ta jih je vklenil, pripeljal na ta vlak in jih bo varoval, dokler na končni postaji ne izstopijo in bodo ustreljeni. Za udobje in prijetno vožnjo je poskrbljeno, sprevodnik jim prižiga cigarete, jim nosi pijačo, jih pita, če jih zanima razgled, lahko uporabijo daljnogled, na voljo je tudi Plesalka stripteasa. Poleg njih je v vagonu le še Slepa potnica (smrt), ki je v začetku nihče ne vidi, polagoma pa jo slišijo in vidijo vsi. Iz sosednjega vagona stopi Pijanec in se vrne na vlak v napačen vagon, tj. v tega, kjer se vozijo Kaznjenci. S Pijancem, ki se trezni, vdre na vlak bolečina, vračajo se prividi, rojeva se zmeda. Vlak iztiri zaradi razdrte proge, vsi izstopijo in jo popravijo, a skozi odprta vrata vdre še več muk. Kaznjenci zahtevajo od Stražnika, da privide, ki jim ne dajo miru, postreli; obljubljena jim je bila prijetna vožnja, to zdaj pa je goljufija, grozijo, da bodo o tem obvestili strojevodjo. Pijanec prizna, da je on razdrl progo, in se želi odkupiti s kaznijo, kajti kazen vsaj nekaj je. Izvršil naj bi jo Stražnik, ta pa ne more nič storiti, ker se ga nihče ne boji. Sprevodnik, ki je bil odšel po kosilo, se vrne z vestjo, da je strojevodjo zadela kap in da zdaj vlak drvi brez nadzora. Kaznjenci se veselijo, kajti, če se bo vlak kam zaletel, bodo morda ušli smrti, ki jih sicer zanesljivo čaka na končni postaji. Drugi potniki skušajo vlak ustaviti, vse pograbi panika, Stražnik začne razbijati stvari in jih metati skozi okno, obe skupini se spoprimeta in se drenjata okrog zavore. V splošnem metežu se vlak ustavi, Kaznjenci in Slepa potnica izstopijo. Stražnik ugotovi, da ni smiselno ljudi reševati pred prividi, Sprevodnik doda, da tudi za njihovo udobje najbrž ni smiselno skrbeti, Pijanec pa zaključi, da zdaj SO … Razležejo se trije diskretni streli. Plesalka sprašuje, kdo je vendar streljal, ko pa je Stražnik tukaj?
Anton Hafner (vojak) Hafner, po poklicu tesar, je bil železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Zaradi posledic ran je bil od 1915 dalje zaposlen kot sprevodnik pri vojaških transportih. Aprila 1918 je bil ponovno vpoklican v vojaško službo v dopolnilni bataljon 17. pešpolka, ki je bil nastanjen v Judenburgu. Tu je pripravljal upor, ki pa je bil zadušen. Po zadušitvi upora je bil aretiran in 15. maja postavljen pred naglo vojaško sodišče. Naslednji dan je bil skupaj s še tremi tovariši obsojen na smrt in ustreljen.
Kdo tam poje Film je črna komedija. Dogaja se nekje v Srbiji na dan pred napadom na Jugoslavijo, 5. aprila 1941. Skupina potnikov čaka avtobus firme »Krstić in sin«, da bi prišli v Beograd. Med potniki so oče, ki hoče obiskati sina v vojski, šminkerski pevec, ki gre na avdicijo, Brka, oboževalec nemškega reda, lovec, ciganska muzikanta in mladoporočenca. Naložijo se v Krstićev avtobus, ki ga vozi sin Miško, sprevodnik pa je Krstić. Na celodnevni poti do Beograda se jim dogajajo različne stvari: udeležijo se pogreba, krpajo zračnico, prečkajo most.
Ljubljanski potniški promet Od uvedbe tramvajskega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni žetoni in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. 20 "Reboljeva – Bavarski dvor" poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji. Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona).
Jože Zavertnik Zavertnik je nekaj let obiskoval gimnazijo v Ljubljani ter nato 2 leti mornariško šolo v Pulju. Po končanem šolanju je bil 7 let strojnik na ladji, zatem sprevodnik in kurjač pri Južni železnici. Leta 1895 je ostal nezaposlen, odšel na Dunaj in tu urejal glasilo "Der Eisenbahner" (1895-1898) ter tudi tržaška lista "Delavec" (izhajal 1897-1898) in Svoboda., ter 1898 izdajal in urejal tržaški "Rdeči prapor". Leta 1903 se je izselil v ZDA; delal je v Clevelandu, od 1904 v Chicagu. Urejal je socialistični list "Glas svobode" in "Koledar Glasa svobode". Leta 1906 je bil med ustanovitelji socialističnega lista "Proletarec" in ga do 1907 tudi urejal. V letih 1911−1929 je bil urednik "Prosvete" glasila SNPJ. Bil je aktiven socialist , 1907 je organiziral Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo, sodeloval v Jugoslovanski socialistični zvezi in bil 1917 med podpisniki čikaške izjave.
Terror by Night Holmes nato posumi profesorja Kilbana in mu sledi, ko ta odide na stranišče. Pri stranišču Holmes najde odprta vagonska vrata in s hrbta ga napade neznanec, ki ga porine iz vagona. Holmes se srečno oprime ročke in nato spretno spleza nazaj na vlak, tako da razbije okno vagonskih vrat in vrata odpre od znotraj. Po vrnitvi gre Holmes v oddelek za prtljago in po krajši analizi krste matere Vivian Vedder ugotovi, da je bila krsta tako visoka, da se je v spodnjem skrivnem predelu skrival nek človek, ki se je s pomočjo krste vtihotapil na vlak. Na tem mestu izda Holmes Watsonu informacijo, da meni, da je eden od ljudi na vlaku razvpiti tat draguljev, polkovnik Sebastian Moran. Holmes še pove, da je Moran znan po tem, da med tatvinami rešuje matematiko, saj se tem sprošča. Skoraj takoj zatem oba opazita, da tudi sprevodnik v oddelku za prtljago rešuje matematiko, a ga pustita ob strani in zapustita oddelek za prtljago.
Mahatma Gandhi Po diplomi je kmalu postal odvetnik z glavno nalogo izterjave denarja od trgovcev v Južni Afriki. Neuk takšnih postopkov je veliko pozornosti namenil učenju zakonodaje. Maja 1893 se je izkrcal v južnoafriškem pristanišču Durban in sedel na vlak proti Pretoriji. Že na naslednji postaji je v njegov kupe vstopil belopolti poslovnež in zahteval, da zapusti vagon, čeprav sta imela enaki vozovnici. Ker mu Gandhi ni hotel ustreči, ga je sprevodnik vrgel z vlaka. V čakalnici za temnopolte je vso noč čemel na prtljagi in se šele proti večeru naslednjega dne odpeljal proti Pretoriji. V prostem času in tudi v interesu nekaterih bolj premožnih muslimanskih Indijcev je pričenjal z gibanji za ureditev primernejše zakonodaje za Indijce v Južni Afriki, kjer so kot najemni delavci bili v mnogočem v slabšem položaju kot temnopolti. Četudi je bilo doseženega zelo malo, je pridobil medijsko pozornost. Zares uveljavil se je v času upora rudarjev proti izrazito belem prebivalstvu, ki je upravljalo rudnike s krivično davčno ureditvijo. Satjagraha je bila prvič tu uporabljena na množični bazi, četudi so le redki rudarji vedeli za Ghandija in njegove ideje nenasilnega upora, a so sledili gibanju. Odziv je bil izjemen in uspešen, 6. novembra 1913 so ga pri vodenju pohoda indijskih rudarjev Transvaala v Južnoafriški republiki zaprli, a ureditev je bila spremenjena, saj večina rudarjev ni hotela več delati, stavka pa se je iz solidarnosti širila do obale in naprej. Prisila k delu pa je jasno vodila do 10 smrti, kar je povzročilo buren odziv mednarodne javnosti. Ghandi je bil izpuščen iz zapora, pritiski so se zmanjšali na obeh straneh in aprila 1914 je bila nemogoča davščina ukinjena po zakonodajnem postopku.