Top 10 similar words or synonyms for sedemnajst

šestnajst    0.886899

trinajst    0.883466

osemnajst    0.882426

štirinajst    0.861175

petnajst    0.855007

enaindvajset    0.849479

enajst    0.844549

dvaindvajset    0.837675

dvajset    0.831978

štirideset    0.830948

Top 30 analogous words or synonyms for sedemnajst

Article Example
Sedemnajst provinc Na zemljevidu desno zgoraj so prikazane in s številkami označene naslednje province:
Sedemnajst provinc Leta 1487 je v Flandriji ponovno izbruhnil obsežen upor. Cehi iz Brugge-a so iskali pomoč pri Francozih. Cesar Friderik III. je z nemškimi četami upor zadušil, kar pa ni prineslo miru, ampak je, nasprotno, nizozemski upor samo še razplamtelo. Spopadi v Brabantu in v Holandiji so se nadaljevali vse do leta 1492, ko je v juliju Albreht Savojski, Maksimilijanov zvesti vojaški poveljnik, zavzel Ghent in v septembru še Senlis.
Sedemnajst provinc V vojvodini Gelderland je leta 1491 Karel van Egmond, potomec nekdanjih vojvod Gelderlanda, s pomočjo Francozov dvignil protihabsburški upor. S podporo mest in nižjega plemstva je uspel in skupščina Gelderlanda ga je priznala za vojvodo.
Sedemnajst provinc Odločilna za nadaljnji razplet dogodkov na severovzhodu je bila smrt (1524) knezoškofa Filipa Burgundskega, ki je imel knežje pravice v Utrechtu in Overijssel. Njegovemu nasledniku so se uprli utrechtski cehi in zavzeli mestno oblast. Ko so oblast spet osvojili škofovi pristaši, je cehom (na vzpodbudo francoskega kralja Franca I.) priskočil na pomoč Karel van Egmond. Zavzel je Utrecht in Overijssel, kar pa je bila njegova velika napaka. Mesta in plemiči v Overijssel so se raje podredili cesarju kot gelderlandskemu vojvodi. Knezoškof ni videl možnosti za obnovo svoje oblasti in je predal svoje knežje pravice cesarju, skupščina province Overijssel pa je v januarju 1528 priznala cesarja kot suverena. Za uveljavitev cesarjevih pravic je spet poskrbela holandska skupščina. Najela je 3500 vojakov, ki so v oktobru 1528 zavzeli Utrecht. Karel van Egmond je s kapitulacijo priznal suverenost Karla V. v Utrechtu in Overijssel, sam pa je ostal suveren v deželah Gelderland, Groningen in Drente.
Sedemnajst provinc Pristojnosti kralja so v provincah opravljali "stadhoulderji" (kraljevi namestniki), navadno so bili trije, eden za Holandijo, Zelandijo, Utrecht in Groningen, drugi za Flandrijo, Valonsko Flandrijo in Artois, tretji za Frizijo, Groningen, Drente in Overijssel.
Sedemnajst provinc Zvezna skupščina ("staten-generaal"), v kateri je imelo predstavnike vseh sedemnajst glavnih provinc, se je po kronanju Filipa Lepega sestajala spet samo na sklic vladarja. V glavnem je služila istočasnemu komuniciranju s skupščinami provinc, pripombam k vladarjevim predlogom in razpravam o delitvi davčnih obveznosti.
Sedemnajst provinc Potem ko se je Karel V. leta 1556 odpovedal prestolu, so province prišle pod oblast njegovega sina španskega kralja Filipa II. Ta je uvajal vse bolj nasilne metode centralizacije in z inkvizicijo preganjal protestantizem, kar je pripeljalo do upora in osemdesetletne vojne za osvoboditev izpod španske nadoblasti. Končno je 7 severnih provinc (Holandija, Zelandija, Utrecht, Gelderland, Overijssel, Frizija, Groningen z Ommeland in Drenthe) priborilo neodvisnost in ustanovilo Republiko Nizozemsko. Z vestfalskim mirom so leta 1648 Republiki pripadli tudi severni deli provinc Flandrija, Brabant, Limburg, ki jih je Republika osvojila med osemdesetletno vojno. Južne province so tedaj ostale pod Španijo in jih poznamo kot Južna ali Španska Nizozemska.
Sedemnajst provinc Takoj po smrti Karla Drznega je del njegovega ozemlja, sestavljenega iz številnih vojvodstev, grofij in gospostev, ki ga poznamo kot vojvodina Burgundija v širšem smislu, zasedel francoski kralj Ludvik XI. Na preostalem delu se je morala Karlova naslednica, hči Marija Burgundska, soočiti s hudo opozicijo in upori z vseh strani. Glavnina upora je bila v flandrijskih mestih Brugge in Ghent. Tri tedne po očetovi smrti je bila prisiljena pristati na tako imenovane "velike privilegije", listino, ki je skupščini burgundske Nizozemske ("staten-generaal") dala pravico, da se je sestajala na lastno pobudo, in ki je vladarju drastično zmanjšala pooblastila, med drugimi pravico odmerjanja davkov in sklicevanja vojske brez pristanka provinc. Grofiji Holandija in Zelandija nista bili zadovoljni s povečevanjem vloge "staten-generaal" in sta pri Mariji izposlovali še eno listino, specifično za Holandijo in Zelandijo, ki je vsebovala tudi zahtevo, da se iz važnih administrativnih in pravnih položajev v provincah izločijo vsi tujci (nanašalo se je predvsem na Flamce in Brabantce) in da se kot uradni jezik vpelje, namesto dotedanje francoščine, nizozemščina.
Sedemnajst provinc Holandci niso le financirali Habsburžanom osvajanje severa, ampak so tudi sami urejali svoje odnose z Lübeckom in Dansko-Norveško in zagotavljali varnost svojemu ribiškemu in trgovskemu ladjevju na Baltiku.
Sedemnajst provinc Severno od velikih rek (Maas in Waal) je bila pokrajina manj naseljena. Najbolj razvita je bila Holandija. Rečne naplavine so bile tam zelo rodovitne in ograjevanje zemljišč z nasipi in izsuševanje je bilo v porastu že od 13. stoletja. Holandija se je v glavnem preživljala z ribištvom, izvozom soljenih lososov, poljedelstvom, živinorejo, ladjedelništvom in ladijskimi prevozi. Večina prebivalstva je živela v mestih, zunaj mest se je veliko revnih preživljalo z vzdrževanjem vodnih sistemov. Z juga je prodirala tekstilna obrt, pomembna je bila proizvodnja piva. Province severno in vzhodno od Holandije so bile pretežno poljedelske, s slabo zemljo (ki ni bila naplavina rek), temu ustrezno zelo redko naseljene in gospodarsko slabo razvite.