Top 10 similar words or synonyms for satrapijo

pretorijansko    0.642682

akvitansko    0.637603

galilejo    0.627653

alžirijo    0.626419

hispanijo    0.625881

severnonemško    0.625340

lugdunsko    0.624524

litvansko    0.622361

kozaško    0.621116

propretorsko    0.618223

Top 30 analogous words or synonyms for satrapijo

Article Example
Kapadokija V perzijskem obdobju je bila Kapadokija vključena v tretjo perzijsko satrapijo, vendar je obdržala določeno stopnjo samostojnosti. Izgleda, da noben lokalni vladar ni vladal na celotnemu kapadoškem ozemlju, ampak so bili vsi bolj ali manj neposredno podrejeni velikemu kralju.
Karija Perzijsko Ahemenidsko cesarstvo je leta 545 pr. n. št. Karijo vključilo v svojo državo kot satrapijo. Njeno glavno mesto je bil Halikarnas. Druga pomembna mesta so bila Latmos, Antiohija, Mindos, Laodikeja, Alinda in Alabanda. Karija je sodelovala v jonski vstaji proti perzijski oblasti, ki je trajala od leta 499 do 493 pr. n. št..
Seznam faraonov Egipt so leta 525 pr. n. št. zavzeli Perzijci in ustanovili satrapijo, ki je bila del Ahemenidskega cesarstva do leta 404 pr. n. št.. Perzijski šahi so se v tem obdobju razglašali tudi za egipčanske faraone in vladali kot sedemindvajseta dinastija.
Artaban I. Selevkidsko satrapijo Partijo, ki so jo okoli leta 247 pr. n. št. osvojili Parni na čelu z Arsakom I., je leta 209 pr. n. št. ponovno osvojil selevkidski kralj Antioh III. Veliki. Artaban I. je po porazu v bitki na Labusu zaprosil za mir. Antioh je pred tem že zasedel partsko prestolnico Hekatompil in prodiral proti Tagi. Po Artabanovem porazu se je obrnil proti zahodu v Hirkanijo in zasedel Tambraks in Sirinks.
Drangijana V času Dareja I. Velikega (522-486 pr. n. št.) so se začele stvari spreminjati. Darej je Ahemenidsko cesarstvo razdelil na dvajset davčnih okrajev - satrapij. Grški raziskovalec Herodot iz Halikarnasa (5. stoletje pr. n. št.) pravi, da so Sarangijanci spadali v isto satrapijo kot Utijci, Temenejci, Mijci in Sagartijci. V satrapiji so bila tudi nekatera plemena, ki so jih v Perzijski zaliv preselili od drugod.
Nektaneb I. Leta 374/373 pr. n. št. se je Nektaneb soočil s poskusom perzijskega kralja Artakserksa II., da bi ponovno osvojil Egipt. Artakserks je na Egipt gledal kot na svojo uporniško satrapijo. Po šestih letih priprav in pritiska na Atene, da bi iz Egipta odpoklicale grškega generala Habiriasa, je napadel z veliko armado pod poveljstvom grškega generala Ifikrata in perzijskega generala Farnabaza. Vojska je štela 200.000 perzijskih vojakov in grških najemnikov in okoli 500 ladij. Trdnjave na Peluzijskem rokavu v Nilovi delti so dobile Nektanebov ukaz, da Perzijce prisiljo na plovbo po kakšnem drugem rokavu Nila. Perzijsko ladjevje je uspelo najti manj branjen Mendeški rokav Nila,
Korduena Od 9. stoletja pr. n. št. do leta 595 pr. n. št. je bila del kraljestva Urartu s središčem okoli jezera Van. Od leta 595 pr. n. št. je bila del armenskega Orontidskega kraljestva, katerega je kmalu podjarmilo Ahemenidsko cesarstvo in ga vključilo v svojo državo kot Armensko satrapijo. Po letu 331 pr. n. št. je bila neodvisna. Leta 201 pr. n. št. sta Artaksij in Zareh, armenska poveljnika selevkidske armade, osvobodila Armenijo. Leta 189 pr. n. št. se je Artaksij razglasil za kralja in Korduena je postala del Armenskega kraljestva do njegove delitve leta 387. Od 9. do 11. stoletja je bila ponovno vključena v armensko Vaspurakansko kraljestvo.
Ahemenidsko cesarstvo Po tem ko je leta 404 pr. n. št. nasledil svojega očeta Dareja II., Artakserks II. Mnemon mora braniti pravico do prestola proti njegovemu bratu Kiru mlajšem, ki ga je poskušal usmrtiti takoj po ustoličenju. Poskus atentata je propadel in Kir mlajši postane ujetnik, a ga na prigovarjanje matere Parisatide, Artakserks II. pomilosti in ga pošlje v satrapijo Lidijo. Leta 401 pr. n. št. Kir mlajši v Mali Aziji zbere 10.000 grških plačancev in še toliko azijskih vojakov, ter ponovno krene v boj proti Artakserksu II. za perzijski prestol. V bitki pri Kunaksi Kir mlajši umre, s čemer je upor zadušen in položaj Artakserksa II. okrepljen. Politične nemire v Perziji izkoristi Egipt, ki se pod vodstvom Amirteja osamosvoji.
Iran Partsko cesarstvo je bilo ustanovljeno 247. pr. n. št., in so se imeli za naslednike Ahemenidov. Cesarstvo je osnoval Arsak I., poglavar iranskega plemena Parni, po tem ko je osvojil tedanjo selevkidsko satrapijo Partijo. Parni so se asimilirali z domačimi Parti, Arsak pa je osnoval znamenito arsakidsko dinastijo, zato njegovo državo včasih imenujejo tudi "Arsakidsko cesarstvo". Sčasoma je Partsko cesarstvo postalo vodilna sila na Bližnjem vzhodu, in je na vrhuncu moči poleg današnjega Irana obsegalo še Mezopotamijo, Armenijo, južno obalo Perzijskega zaliva in velik del Afganistana, Pakistana in Turkmenistana. Partsko cesarstvo je združevalo elemente iranske in helenistične kulture, kar se najbolj nazorno vidi v politični upravi. Partsko cesarstvo, ki se je občasno bojevalo z rimsko državo na zahodni meji, je propadlo leta 226 v vstaji vazalov, ki jih je vodil Ardašir I. in ki je nato osnoval novo, Sasanidsko cesarstvo.
Kilikija Kilikija je bila naseljena že v mlajši kameni dobi. Prvi pisni dokumenti, ki omenjajo Kilikijce, so asirski napisi iz zgodnjega 1. tisočletja pr. n. št.. Asirci so jih imenovali Kilikku in jih imeli za eno od štirih največjih sil v zahodni Aziji. Hetiti v 2. tisočletju pr. n. št. omenjajo njihovo kraljestvo Kizzuwatna, ki verjetno ni bilo del hetitske države. V Perzijskem cesarstvuje bila Kilikija na videz samostojna in so ji vladali domači tributarni kralji, v resnici pa je spadala v četrto satrapijo. Ksenofont (430―354 pr. n. št.) je o njej zapisal, da ji vlada kraljica, kar je morda ostanek matrilinearne družbe, Kir Mlajši pa je omenil, da na svojem vojnem pohodu v Kilikiji ni naletel na noben odpor.