Top 10 similar words or synonyms for orkestrska

koncertantna    0.836494

komorna    0.830159

cantabile    0.825399

sonatina    0.820471

sarabande    0.808619

božičeva    0.807388

neizpeta    0.805024

čelesta    0.804449

caccie    0.803326

maestoso    0.802388

Top 30 analogous words or synonyms for orkestrska

Article Example
Béla Bartók Orkestrska glasba
Nikolaj Rimski-Korsakov Korsakov je bil eden izmed skladateljev ruske peterke. Med njegova najbolj slavna dela sodi orkestrska suita "Šeherezada" in Čmrljev let iz opere "Pravljica o carju Saltanu".
Suita Suita je lahko klavirska (J. S. Bach: Francoske suite, Angleške suite; G. F. Händel: Suita za čembalo), baletna ali orkestrska (E. Grieg: Peer Gynt, Jutro; J. S. Bach: Suita za orkester, C-dur).
Knez Igor (opera) Opero mnogi obravnavajo kot Borodinovo najpomembnejše delo in kot eno najpomembnejših ruskih zgodovinskih oper. Del te opere je tudi balet Polovski plesi, ki so pogosto izvajani kot samostojna orkestrska skladba - in so verjetno najbolj znano Borodinovo delo. Žal je Borodin ob svoji smrti leta 1887 zapustil opero (tako kot nekaj drugih del) nedokončano. Dokončala sta jo Rimski-Korsakov in Glazunov.
Aleksander Borodin Leta 1869 je Borodina od začetega dela na Drugi simfoniji odvrnila poglobljena skrb za opero "Knez Igor", ki jo mnogi obravnavajo kot njegovo najpomembnejše delo in kot eno najpomemnejših ruskih zgodovinskih oper. Del te opere so tudi Polovski plesi, ki so pogosto izvajani kot samostojna orkestrska skladba - in so verjetno najbolj znano Borodinovo delo. Žal je Borodin ob svoji smrti zapustil opero (tako kot nekaj drugih del) nedokončano. Dokončala sta jo Rimski-Korsakov in Glazunov.
La Scala Gradbeni stroški so bili pokriti s prodajo lož, ki so jih lastniki bogato okrasili. Scala je kmalu postala zbirališče plemiških in bogatih milanskih ljudi. Po tradiciji tedanjega časa v parterju ni bilo stolov, tako da so gledalci gledali predstave stoje. Orkester je bil v nivoju parterja, saj orkestrska jama ("Golfo mistico") še ni bila zgrajena. Na galerijo so hodili manj premožni obiskovalci. Imenovali so jih "loggione" in so bili običajno najbolj kritični ljubitelji opere, lahko so bili navdušeni ali neusmiljeni do pevcev. Galerija je bila v Scali zgrajena prvič na svetu. Tako kot pri večini gledališč v tistem času, je imela v preddverju tudi Scala kazino z mizami za igralce.
Johan Svendsen Svendsen je znan predvsem po svojih orkestrskih delih, pisal pa je tudi komorno glasbo in vokalno glasbo, v glavnem samospeve. Najbolj priljubljeno delo je Romanca za violino in orkester v G-duru, ostala znana orkestrska dela pa so dve simfoniji (v D-duru, Op. 4, in v B-duru, Op. 15), koncert za violino v A-duru Op. 6, koncert za violončelo v D-duru Op. 7, štiri "Norveške rapsodije" (Op. 17, 19, 21 in 22), "Karneval v Parizu" Op. 9, "Festpolonaise" Op. 12, "Karneval norveških umetnikov" Op. 14 ter "Zorahayda" Op. 11.
Stabat Mater (Poulenc) Poulencova Stabat Mater (1950) je trpko premišljevanje o Kristusovem trpljenju in izraz globoke krize, ki je prizadela skladatelja po dolgoletnem ukvarjanju z opero »"Dialogues des carmelites"«. Zdi se, da se je Poulenc v zrelih letih zbal, da zapustil premalo tehten opus, zato je izredno trdo delal. Pri tem delu pa se je tudi dokončno izbrusil v vseh oblikovnih odtenkih. To mojstrstvo prepoznamo tudi v delu Stabat Mater, saj skladatelj suvereno obvlada zborovski stavek a capella, ki daje barvo celotnemu delu, solistično vokalno linijo in orkestrsko glasbeno tkivo. Pet od dvanajstih kitic vsebuje dolge odlomke a capella, osma, polifonični »Fac, ut ardeat« pa tako zaposli orkester le za kratko prekinitev in zadnji akord. Glasba se tesno navezuje na presunljivo trpljenje, ki ga opeva besedilo. Tesnobno padajoče vokalne linije so metafora za človekovo telo, ki ga teži neobvladljivo gorje, ponekod divje razburkana orkestrska spremljava pa še podčrtuje dramatična čustva. Osnovni motiv dela je zaporedje padajoče in rastoče male terce, ki ga napove več ponovljenih tonov. Ta glasbena ideja prevladuje v prvem stavku; jasno zazveni ob prvem nastopu zborovskih basov, nato se oglaša vso skladbo in daje pečat solistični sopranski ariji, preden se delo približa svojemu povzdigujočemu sklepu.
Arne Nordheim Arne Nordheim je bil vodilni predstavnik sodobne norveške glasbene ustvarjalnosti. Leta 1931 rojeni skladatelj se je med letoma 1948 in 1952 šolal na Glasbenem konservatoriju v Oslu. Veljal je za vizionarskega umetnika z veliko intelektualno prodornostjo in ustvarjalno domišljijo ter za mojstra zvočne barve. Ob prelomu tisočletja je bila njegova glasba trdneje zasidrana v tonalnosti, obvladoval pa izjemno raznolik izbor izraznih sredstev. V svojih delih je večkrat uporabil tudi elektronske učinke in izkoristil možnosti, ki jih ponuja multimedijski pristop. Njegove najbolj znane skladbe so orkestrska dela "Epitaffio" (1963), "Lebdenje" (1970) in "Zelenina" (1973) ter "Eco" za sopran, otroški zbor in orkester (1968), za katerega je leta 1972 prejel nordijsko glasbeno nagrado, baleti "Ariadna" (1978), "Vihar" (1979). Njegovo skladbo "Tenebrae" za violončelo in orkester je leta 1982 v Washingtonu premierno izvedel violončelist Mstislav Rostropovič. Nordheim je zložil tudi vrsto vokalnih kompozicij ("Aftonland" po besedilu P. Lagerkvista, Eco po besedilu S. Quasimoda, "Doria" za tenor in komorni orkester po besedilih E. Pounda in kantata "Tempora noctis" po Ovidovih verzih). Died 5th june 2010 in Oslo.