Top 10 similar words or synonyms for ogoljufal

zapisujeta    0.822816

vtičnico    0.821695

varala    0.817274

potolažila    0.813802

nepridiprav    0.812549

opije    0.812155

vidilles    0.810791

marijanka    0.809310

zmerjal    0.808101

zasadijo    0.807460

Top 30 analogous words or synonyms for ogoljufal

Article Example
Should've Said No Pesem ima hiter ritem, v besedilu pa ima osrednjo vlogo nekdanji partner, ki jo je ogoljufal, Taylor Swift pa mu pravi, da bi »moral reči ne« (»should've said no«) ženski, ki je zasedla njeno mesto v njegovem življenju (»You should've said no/You should've gone home/You should've thought twice before you let it all go« - »Moral bi reči ne/Moral bi oditi domov/Moral bi dvakrat premisliti, preden si vse izpustil«).
Ponzijeva shema Največjo prevaro na utemeljeno na delovanju ponzijeve sheme je izvedel Bernard Madoff, ki je od 1991 pa do 11. decembra 2008 svoje vlagatelje ogoljufal za kar 64,9 milijard ameriških dolarjev. Madoff je razkril, ko zaradi finančne krize ni mogel izplačati nekaterih vlagateljev, ki so zahtevali umik svojega denarja. Za prevaro je bil obsojen na 150 let zapora, vse njegovo premoženje pa so zaplenili in prodali na dražbi, za poplačilo prevaranih vlagateljev.
Pegam in Lambergar (Rudolf) Lambergar kleči pred cesarjem, za nagrado, ker je ubil Pegama, prosi, da bi dobil v last tri gradove na Kranjskem. Cesarju se to zdi preveč, podari mu le grad Kamen, obenem pa ga odpusti iz svoje službe z invalidsko pokojnino, Lambergar se čuti ogoljufanega, toda cesar mu zabrusi, da se je ogoljufal sam, naj le ima svoj grad in sam sebe v njem ako rad, tako poje o njem pesem ... sploh pa je avdience konec, adijo!
Mladinski opus Bine Štampe Žmavc Zgodba govori o mogočnem kralju Minu, ki se ni hotel starati. Nekoč je sanjal o urah, ki so ga lovile, on pa je bežal pred njimi. Ko se je prebudil iz sanj, je poklical Urarčka, skrbnika za ure, da bi ustavil vse ure, ki so tiktakale. Staranja se je takrat ustrašil in ga hotel preprečiti. Poklical je čarovnika, da bi čas ustavil ali pa ga začaral. Vendar čarovnik tega ni mogel storiti, tako kot tudi noben drug čarovnik ne. Kralj se je odloči, da bo sam poskrbel za čas in ga poskušal ujeti oz mu nastaviti past. Urarčku je naročil naj mu pomaga in vse ure upočasni, da bodo tiktakale dvakrat počasneje. Urarček je to storil. Kralj je mislil, da je s tem ko je upočasnil ure, upočasnil tudi čas, vendar ga ni, zato se je pojavilo kar nekaj nevšečnosti. Naslednje jutro je bil zajtrk pozno prinešen, pa še okusen ni bil. Kasneje na konjski ježi, ki naj bi bila dopoldne, kot so kazale ure, so bili konji zaradi vročine zelo utrujeni, kajti navajeni so bili jezditi dopoldne, ko ni bilo vročine. Zvečer, po ježi, so ure kazale, da je čas za avidence, vendar bi se morale odvijati dosti prej. Na avidencah so se vsi pritoževali zaradi premaknjenih ur. Čez nekaj dni je prišlo tudi veliko pisemskih pritožb glede iste stvari. Pritožb še kar ni bilo konec, kajti na dvor so prišli pekovka, vrtnar in ribič. Po vsem tem je kralj skelnil, da bo dal premakniti ure tako kot so bile prej. Nato je kralj zaspal in sanjal o trgovcu, ki ga je ogoljufal, ko mu je v zameno za zakladnico draguljev prodal zakladnico časa. Kralj se je zbudil in Urarčku povedal, kaj je sanjal. Urarček mu je rekel, da ga trgovec ni ogoljufal, temveč je kralj ogoljufal samega sebe, ko je hotel ustaviti čas. Rekel mu je tudi, da ga čas ne bo več preganjal, ko bo samo pozabil nanj. Osrečiti bi moral tiste, ki jih še ni osrečil. Kralj se je nato odločil podariti pekovki, vrtnarju in ribiču vsakemu po 3 dragulje. Kralju je čas še vedno prehitro tekel, a se je moral s tem sprijazniti. Na koncu zgodbe je Urarček kralju začel pripivedovati pravljico o kralju Minu, ki se ni hotel postarati.
Žirovski zmaj lintvern Nekoč je na Žirovskem vrhu je stal grad. V njem je živel graščak, ki ni imel dela. Rad se je norčeval, rad je preklinjal. Njegova najljubša kletvica pa je bila”O ti prekleti zmaj.” Vsak dan je šel na lov. Ko pa nekega dne ni ustrelil nobene divje živali ustrelil pa je kmetovo kravo, ki se je pasla na pašniku ob gozdu. Osedlal je konja in šel h kmetu, in se je ponorčeval: “O ti prekleti zmaj! Sem mislil, da je volk pa sem ustrelil kravo a ne skrbi, ko bom ustrelil volka ti ga bom dal namesto krave.” Naslednji dan je ujel volka in ga pripeljal h kmetu. Rekel mu je, da bo od volka imel več kakor od krave saj bo imel od volka kožuh. Rekel mu je tudi, da je volčje meso boljše od kravjega. Kmet tega ni sprejel in graščak ga je vrgel v ječo, kjer je stradal do smrti. Še tisto leto pa je bila toča. Kmetje so bili lačni saj jim je uničila ves pridelek. Kmetova vdova je šla na grad in sedemkrat potrkala na vrata. Graščak je najprej zaklel, potem pa ji vseeno dal vrečo in ji rekel, da je notri pšenica. Ko je vdova prišla domov in odprla vrečo je v njej zagledala pesek. Videla je, da jo je ogoljufal. Dvignila je pesti in preklela Žirovsko vrharski grad. Z besedami: ”Preklet bodi Žirovsko vrharski grad, stokrat preklet pa graščak, ki je hujši kakor vrag.« Ko je to izrekla te besede se je grad pogreznil in začela je liti voda, ki je poplavila vsa grajska polja. Graščak se je spremenil v zmaja. Sora je tako narasla, da je uničila vse ostale gradove.
Gorgija (Platon) Prve opredelitve govorništva se nizajo od pomanjkljivih in krožnih opredelitev: »"Govorništvo je veščina, ki se ukvarja z govorom".« Beseda »"govor"« je neposreden prevod besede »logos« (λόγος, množina λόγοι), s čimer je poudarjena neposredna soudeleženost in konfliktnost interesov med filozofijo in sofistiko v dejavnosti govorništva, saj predstavlja obema glavno sredstvo pri prepričevanju v utemeljenost svojih argumentov govor, a vendar obstajajo med sofistiko in filozofijo odločujoče razlike. V Gorgijevem popravku prve opredelitve je govorništvo »"veščina, ki ima avtoriteto s pomočjo govora" (λόγος)« in kot tako sodi med »"največje in najboljše izmed vseh človeških zadev"«. Sokrat vodi dialog vseskozi na ravni svoje prepoznavne ironije s postavljanjem banalno preprostih primerov ostalih veščin (zdravilstva, trgovine, astronomije) ter se postopoma približuje vedno polnejši opredelitvi govorništva, ki je povezano s političnim delovanjem v polisu. Človek, vešč govorništva, je sposoben z govori prepričati sodnike na sodišču, svètnike v svetu petstotih, kot tudi v katerem koli drugem javnem zboru. Poleg sodišč je bila veščina govorništva nujna v tgovini pri barantanju za ceno blaga, pri iskanju političnih zavezništev in hujskanju proti političnim nasprotnikom, prav tako tudi v govorih v čast zmagovitim olimpijcem, bogovom, vojskovodjem. Sokrata v nadaljevanju zanima, kako bi Gorgija opredelil to prepričanje, ki izhaja iz govorništva, saj se tudi ostale veščine, kot so aritmetika, slikarstvo in zdravilstvo ukvarjajo vsaka s svojo obliko prepričevanja. Sokrat Gorgija privede v strinjanje, da obstajata dve obliki prepričanj: prvo, ki povzroča verjetje brez vednosti, in drugo, ki povzroča védenje. Govorniška veščina se ukvarja s prvo obliko prepričanj, ki zbujajo verjetje ne pa védenja. Primer: od sofistov poučen in vešč govornik zna prepričati sodnike-porotnike v poštenost svojega podjetja kljub temu, da je v resnici ogoljufal osebo, ki ga toži. Toda kljub temu se zgodi, da slednji, tožnik v sodbi izgubi svoje premoženje (sužnje, oljke), ker navkljub pozvananju zakonov ni znal oziroma ni bil sposoben prepričati sodnikov o goljufiji prvega. Poznavanje zakonov še ne zadostuje za zmago pravičnega in obsodbo krivičnega pred sodiščem. Porotnike-sodnike se ne prepričuje s poznavanjem zakonov, pač pa z govorniško spretnostjo, ki goljufa pokaže kot žrtev, žrtev pa kot goljufa.
Christina Aguilera Čeprav je bil prvi glasbeni album Christine Aguilere komercialno zelo uspešen, je bila ona sama nezadovoljna s svojo glasbo in podobo, ki so jo njeni menedžerji ustvarili. Christina Aguilera je zaradi naraščanja popularnosti pop glasbene zvrsti prodala še več glasbenih albumov. Omenila je načrte za svoj naslednji glasbeni album, za katerega si je želela, da bi imel v glasbi in v besedilu več globine. Pogledi Christine Aguilere na vpliv Stevea Kurtza na pevkino ustvarjalnost, vlogo njenega osebnega ekskluzivnega menedžerja in prenatrpan urnik so pripeljali do tega, da je poiskala pravni razlog za prekinitev svoje pogodbe z njim. Oktobra 2000 je Christina Aguilera vložila tožbo zaradi kršitve fiduciarne dolžnosti proti svojemu menedžerju Steveu Kurtzu. Po njenih besedah naj bi imel Steve Kurtz nepravilnega in neprimernega vpliva na njene aktivnosti v njeni karieri, poleg tega pa naj bi jo ogoljufal. Po tem, kar je pisalo na uradnih dokumentih, Steve Kurtz ni varoval njenih pravic in interesov. Namesto tega je deloval v svoje dobro, kar pa je škodovalo njej. Tožba se je pričela, ko je Christina Aguilera odkrila, da si je Steve Kurtz polastil več njenega prihodka, kot mu ga je pripadalo, pri tem pa je drugim menedžerjem plačeval, da opravljajo njegovo delo. Začela je s peticijo na California State Labor Commission bi izničila vrednost pogodbe. Nato je razkrila, da je bila med snemanjem njenega takat prihajajočega albuma »preobremenjena. Odkriješ, da ti nekdo, ki ga imaš za svojega prijatelja, za hrbtom krade denar in vse skupaj ti zlomi srce. Imela sem vero v ljudi okoli mene in, na žalost, se mi je vse skupaj maščevalo.« Steve Kurtz je prenehal delovati kot njen menedžer. Po odstranjenju Stevea Kurtza je bil za njenega novega menedžerja najet Irving Azoff. Steve Kurtz jo je naslednji mesec tožil zaradi kršitve pogodbe, v tožbo pa je vpletel tudi druge ljudi, ki so bili blizu Christini Aguileri, ki jih je obtožil, da so sabotirali njegovo razmerje s pevko. Izpostavil je tudi Irvinga Azoffa, saj naj bi kršil pogoje, ki jih je postavil v njegovi pogodbi.