Top 10 similar words or synonyms for ogljika

dušika    0.907424

vodika    0.895633

žvepla    0.879414

kisika    0.877172

silicija    0.875369

dioksida    0.868777

ionov    0.868275

metana    0.867252

zmesi    0.866718

etanola    0.858108

Top 30 analogous words or synonyms for ogljika

Article Example
Kroženje ogljika ki ga vežejo rastline, pride s trohnenjem ponovno v ozračje, lahko pa se nabira v obliki humusa ali šote v zemlji, lahko pa ga reke nosijo v morja, kjer se useda na dno kot sediment (usedlina).
Kroženje ogljika Z izkoriščanjem fosilnih goriv (premoga, nafte in zemeljskega plina) se v zemeljski skorji uskladiščen ogljik prenaša v atmosfero in krepi učinek tople grede. Ogljik je osnovni graditelj vseh organskih spojin, glavni element v fiksaciji energije pri fotosintezi, je tudi tesno povezan s pretokom energije. Mera produkcije je izražena z g C/m/leto. Vir ogljika (živi organizmi in depoziti) → CO v ozračju ali CO raztopljen v vodi.
Kroženje ogljika Ogljikov dioksid CO iz ozračja preide v rastlino → fotosinteza → vgradnja v organske spojine primarnih producentov → dihanje → nazaj v ozračje kot CO → opad → mineralizacija → dihanje → depoziti organske mase (humus, šota, premog, nafta, zemeljski plin) → hrana konzumentov → dihanje → smrt → mineralizacija → depoziti.
Kroženje ogljika Mikrobna pretvorba ogljika pomeni kroženje ogljika, ki se začne s prisotnostjo CO v zraku, katerega v procesu fotosinteze asimilira zelena rastlina in ga z biosintezo prevede do celuloze. Po odmrtju rastline celulozo razgradijo celulolitični mikroorganizmi in kot produkt aerobne razgradnje ogljika iz ceuloze preide nazaj v CO in ogljik v biomasi, z razmerjem cca. 50:50. Popolni krog CO v ogljik in nazaj je na prikazan način sklenjen.
Kroženje ogljika Nastali CO asimilirajo rastline, nekaj ga fizikalno vežejo oceani, preostali del pa ostane v ozračju. Ogljikov dioksid,
Kroženje ogljika Molekula CO podobno kot vodna molekula absorbira infrardeče žarke, vidno svetlobo pa prepušča. Zaradi tega veliko toplotnih žarkov, ki jih oddaja zemlja, atmosfera zadrži. Naraščanje vsebnosti CO v ozračju zato povzroča naraščanje temperature zemeljske površine. Ogljikov dioksid povzroča tudi močnejše taljenje večnega ledu in snega zaradi naraščanja temperature.
Kroženje ogljika Po drugi strani pa ogljikov dioksid zmanjšuje akumulacijo toplote v oceanih, zaradi naraščanja temperature se poveča izhlapevanje vode in nastajanje oblakov (strahovite nevihte).
Kroženje ogljika CO + HO = H + HCO = 2H + CO → raztopljen anorganski ogljik (DIC)reakcija odvisna od pH:
Kroženje ogljika Energija (sonce + 6CO + HO → CHO + 6O)
Kroženje ogljika Ogljik je najpomembnejša organska spojina, ki sestavlja telesa organizmov. Kroženje ogljika je v naravi osrednjega pomena, kajti vsa tkiva živih organizmov so sestavljena iz ogljika in študij biogeokemičnega kroženja ogljika je pokazatelj stanja biosfere. V atmosferi ogljik obstaja skoraj vedno kot ogljikov dioksid, v morju ali oceanu pa kroži v obliki raztopljenega ogljikovega dioksida (CO), bikarbonatnih (HCO) in karbonatnih ionov (CO). Atmosferski ogljik sprejemajo rastline med procesom fotosinteze, pri procesu dihanja pa ga živali in rastline vračajo nazaj v atmosfero. Rastline vežejo ogljikov dioksid, ta postaja sestavina organske snovi, ki jo porabljajo živali in mikroorganizmi. Mikroorganizmi razkrajajo mrtve živali in rastline, ogljik pa se v obliki ogljikovega dioksida zopet vrača v vodo in atmosfero. Količina ogljikovega dioksida v atmosferi pa se povečuje z zgorevanjem nafte, premoga in ob gozdnih požarih. Funkcija gozdov in ostalih zelenih površin je, da veliko CO vežejo nase, a zaradi prevelike onesnaženosti, prihaja do presežene kocentracije v ozračju. Vpliv človeka na kroženje vodika je v veliki meri kulturno pogojen (nomadske, poljedelske, industrijske, postindustrijske družbe). Porast števila prežvekovalcev je povzročil povečano količino toplogrednih plinov, kot je na primer metan in ob tem se je spremenila sestava združbe primarnih producentov (več travnikov, manj gozdov). Kroženje ogljika v biosferi je več nivojsko. Kroženje ogljika v biosferi, kjer rastline predelajo ogljikov dioksid v organske spojine, ki jih nato zaužijejo živali in rastline, ogljik pa se vrne v okolje v anorganski obliki preko procesov dihanja in razkrajanja. Vse rastline, naj si bo to drevje, grmičevje, trave, alge ali vodne rastline, v procesu fotosinteze v ozračje sproščajo plin kisik (O). Ta je nujno potreben za preživetje večine organizmov na Zemlji, saj ga potrebujejo za dihanje. Del prostega kisika (O) porabijo mikroorganizmi pri mikrobnem razkrojevanju organskih odpadkov v tleh in v blatu na dnu voda, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid (CO). V ozračje sproščen plin ogljikov dioksid (CO) v določeni meri vstopa v organizme, ki vršijo fotosintezo, preostali del se kopiči v ozračju. Zelene rastline in alge ogljikov dioksid (CO) potrebujejo za vršenje fotosinteze, pri kateri se tvorijo organske spojine, v ozračje pa se sprošča prosti kisik (O).