Top 10 similar words or synonyms for mehmedom

izakom    0.856411

otokarjem    0.840813

urbanom    0.832015

sicilskim    0.828775

rajmondom    0.825906

godfrejem    0.825435

teobaldom    0.820308

klotarjem    0.819450

cesarjema    0.814464

švabskim    0.812357

Top 30 analogous words or synonyms for mehmedom

Article Example
Zadnja noč v Teheranu V romanu lahko zasledimo pisma, ki si jih protagonist Aleksander Košak dopisuje z mojstrom tulipanov Mehmedom in njegovim sinom Matejem.
Mehmed I. Po porazu Bajazida I. v bitki pri Ankari leta 1402 se je v Osmanskem cesarstvu začela nasledstvena državljanska vojna med Mehmedom in njegovima bratoma Iso in Muso. Mehmed je najprej uničil vojsko brata Isa, potem pa še vojsko brata Musa. Po tej zmagi je leta 1413 postal edini preživeli sin in naslednik že deset let mrtvega sultana Bajazida I..
Murat II. Odrasel je v Amasyji in po smrti očeta Mehmeda I. nasledil osmanski prestol. Njegova mati je bila "valide sultan" (mati vladajočega sultana) Emine Hatun, hčerka dulkadirskega vladarja Sulejman Bega in tretja žena njegovega očeta. Poroka z Mehmedom I. je bila sklenjena zaradi utrditve zavezništva med cesarstvom in Dulkadirskim emiratom.
Patras Turško cesarstvo je zavzelo Patras leta 1458 pod sultanom Mehmedom II. Mesto dobi novo ime Balijadabra, od grške oblike imena Παλαιά Πάτρα (Palaja Patra). Kljub nekaterim trgovskim privilegijem, ki ga je mestu podelil sultan Mehmet II., je Patras polagoma nazadoval. Posebej sta ga poškodovali beneška in genovska mornarica med svojimi spopadi v 15. in 16. stoletju. V Patrasu se je pričela grška nacionalna vstaja leta 1821. Močna turška posadka je v mestu in trdnjavi ostala do leta 1828, ko je mesto zavzel francoski ekspedicijski korpus, pod vodstvom generala Maisona.
Sultanat Rum Seldžuški vladar Sirije Tutuš I. je leta 1086 v Antiohiji Sulejmana ubil, njegovega sina Kilič Arslana pa ujel in zaprl. Ko so Kilič Arslana po Malik Šahovi smrti leta 1092 osvobodili, je takoj zatem prevzel oblast na očetovih ozemljih. V prvi križarski vojni so ga križarji porazili in ga potisnili v južno osrednjo Anatolijo, kjer je ustanovil svojo državo z glavnim mestom Konya (Ikonium). Leta 1107 je začel prodirati proti vzhodu. Osvojil je Mosul in še istega leta umrl v spopadu z Malik Šahovim sinom Mehmedom Taparjem.
Mehmed Paša Sokolović Konec leta 1565 so se začele napetosti med cesarjem Svetega Rimskega cesarstva Maksimilijanom II. İn sultanom Sulejmanom I. zaostrovati. Maksimilijan je zahteval, da mu sultan vrne ozemlja, ki jih je osvojil Gazi Hasan Paša Predojević. Pogajanja so bila neuspešna in Maksimilijan je Sulejmanu napovedal vojno. Veliki vezir je takoj ukazal svojemu nečaku Sokollu Mustafa Beju, naj napade Maksimilijana in njegova vojski je uspelo osvojiti osvojiti Krupo in Dvor na Uni. Medtem je Sulejman zbral večjo vojsko, ki je z Mehmedom na čelu prvič po 50 letih prišla pred Beograd.
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev Leta 1668 se je Jan Kazimir končno odpovedal prestolu in sejm je spomladi 1669 za njegovega naslednika izbral Mihaela Korybut Wiśniowieckega. Njegova štiriletna vladavina je potekala v znamenju nadaljevanja sporov med plemiči in zmede v državi; na eni strani so bili pristaši Habsburžanov, ki so ga izvolili, in na drugi pristaši Francozov z Janom Sobieskim na čelu. Ukrajinski Kozaki so se leta 1667 podredili Turkom. Ti so pod bojevitim sultanom Mehmedom IV. leta 1672 z veliko vojsko vdrli v Ukrajino in prodrli do pred Lvova. Z mirom v Bučaču (oktober 1672) je Poljska-Litva postala vazalna država Osmanskega cesarstva, kateremu je bila dolžna plačevati letni davek.
Anton Lavrin Leta 1834 je postal avstrijski generalni konzul v Egiptu, v Aleksandriji. V Egiptu je leta 1841 spretno posredoval v sporu med turškim sultanom Mehmedom II. in egiptovskim podkraljem Mohamedom Alijem, zato je dobil odlikovanje turškega sultana, avstrijski cesar Ferdinand I. pa mu je podelil Red železne krone 3. razreda ter viteški naslov. Med svojim službovanjem v Egiptu je pomagal kristjanom, ki so živeli v Jeruzalemu, kamor je Lavrin pogosto potoval; zaradi tega mu je papež Gregor XVI. podelil naslov Dignitarius terrae sanctae (Dostojanstvenik Svete dežele). Pomagal je tudi slovenskemu misijonarju in raziskovalcu Ignaciju Knobleharju pri njegovem delu.
Vojna na Bližnjem vzhodu Da bi zavedni turški politiki, predvsem člani stranke mlada Turčija, popravili nastali položaj so leta 1909 v državnem udaru odstavili starega turškega sultana Abdul Hamida II. ter ga nadomestili z novim Mehmedom V.. Ta je ostal brez vsakršnih pooblastil, državo pa so vodili tako imenovani trije paše; minister za notranje zadeve Mehmed Talaat, minister za obrambo Ismail Enver ter minister za mornarico Ahmed Djemal. Njihov glavni cilj je bil ponovno poenotiti ter združite vse narode Turčije ter staro cesarstvo razviti v novo bližnjevzhodno velesilo. Za uresničitev tega načrta pa so rabili strateškega zaveznika iz Evrope, katerega ni bilo pomembno. Za pomoč so sprva prosili zahodne zaveznike od katerih pa so dobili izredno mlačen odziv. Velika Britanija in Francija se za Otomansko cesarstvo niti nista zmenili Rusija, ki je bila njena tradicionalna sovražnica, pa je za sodelovanje postavila take pogoje, da jih cesarstvi ni maralo izpolniti. Carigrad se je nato obrnil na Nemčijo, ta je povabilo takoj sprejele saj je vedela, da bo s tem ogrozila strateško pomembni Sueški prekop ter britansko prevlado na bližnjem vzhodu. Drugega avgusta 1914 sta državi podpisali tajni sporazum s katerim se je Otomansko cesarstvo pridružilo centralnim silam ter tako posledično ter povsem nepotrebno stopilo v veliko vojno. Podpis sporazuma je v Carigradu povzročil manjšo zmešnjavo saj sta ga podpisali le veliki vezir Said Halim Pasha, minister za obrambo Enver Paša, minister za notranje zadeve Talat Paša ter vodja parlamenta Halil Bay. Med podpisniki nista bila sultan Mohamed V., ki je bil vrhovni poveljnik vojske ter minister za mornarico Djemal Paša, ki je sporazum na vsak način želel skleniti z Francijo.