Top 10 similar words or synonyms for mazurke

večglasne    0.827764

poloneze    0.823401

evfonij    0.814327

triglasne    0.813950

kontrafagot    0.806509

vibrafon    0.799686

orkestrska    0.797736

balete    0.796390

rokokojske    0.795655

poloneza    0.790079

Top 30 analogous words or synonyms for mazurke

Article Example
Josef Strauss Strauss je komponiral predvsem valčke, polke, mazurke in ostale modne glasbene oblike tedanjega časa.
Stanisław Moniuszko Bil je vsestranski skladatelj, saj je ustvarjal operete, opere, balete, kantate, cerkveno glasbo (maše, rekvijem, psalme), mazurke, polke, valčke, simfonije, več kot 300 različnih samospevov …
Frédéric Chopin Chopinove poloneze, mazurke in valčki niso primerni za ples. So narejeni bolj kot koncert in za predstavo stiliziranega plesa, na katerega spominjajo ritmične kretnje. Valčki pa so bili napisani predvsem za salonsko rabo, kjer se je lahko ob tem pogovarjalo.
Stéphan Elmas Elmas je komponiranje praktično v celoti posvetil klavirju. Napisal je okoli 130 del, povečini klavirske miniature (balade, barkarole, mazurke, nokturne, poloneze idr.) ter druga krajša dela (etude, preludije), med večja dela pa spadajo 4 klavirske sonate ter trije klavirski koncerti. V manjši meri je komponiral tudi komorna in vokalna dela.
Mazurka V kontekstu umetne (komponirane) glasbe se je izraz mazurka prvič pojavil leta 1752 kot naslov skladbe Josepha Riepla (1709-1782), sicer pa je tovrstne skladbe komponirala vrsta skladateljev klasične glasbe. Najbolj poznana in največkrat izvajana je serija 58-ih mazurk Frédérica Chopina za klavir solo. Mazurka je ena izmed petih poljskih narodnih plesov: kujawiak, krakowiak, "mazurek" (mazurka), oberek in "polonez" (poloneza). Nekatere Chopinove mazurke imajo značilnosti obereka (op. 56, št. 2) ali kujawiaka (op. 6, št. 6; op. 30, št. 4 in op. 41, št. 1).
Mazurka Dombrowskega Besedilo mazurke Dombrowskega (s prvotnim imenom "Pesem poljskih legij v Italiji", poljsko "Pieśń Legionów Polskich we Włoszech") je julija 1797 v italijanskem mestecu Reggio Emilia napisal poljski pisec in politik Józef Wybicki; avtor melodije, ki se opira na ljudsko mazurko, je neznan. Od samega začetka so jo navdušeno sprejele legije generala Dombrowskega, pozneje pa so jo prepevali tudi med novembrsko (1830) in januarsko vstajo (1863). Priljubljena je bila med Poljaki med veliko migracijo, v času revolucije 1905, ter med prvo in drugo svetovno vojno. Prevedena je v 17 jezikov, med drugim v nemščino, angleščino, francoščino, ruščino, italijanščino, hrvaščino, makedonščino, srbščino, slovaščino in samogitijščino.
Srečko Carli Rodil se je v družini tolminskega trgovca Luke Zarlija. Oče je bil trikrat poročen, iz drugega zakona z Marijo Gabrščik sta bila med osmimi otroki tudi Srečko in Alojzij Carli. Srečko Carli je po končanem učiteljišču v Gorici nastopil službo učitelja v Kobaridu. Tu je vodil čitalniški pevski zbor in 1877 v tridobnem taktu mazurke uglasbil Petra Podreke pesem "Slavljanka na Beneškem", ki je praizvedbo pod naslovom "Slavljanska mazurka" doživela na prireditvi kobariške čitalnice 15. julija 1877. Za mešani pevski zbor je zložil pesem "Ptici". Umrl je v 28-letu starosti za jetiko.
Aleksander Nikolajevič Skrjabin Najprej se je uveljavil kot pianist, šele nato kot skladatelj. Podobno kot Chopin, Skrjabin ni bil tip pianističnega virtuoza, ampak rafiniranega klavirskega pesnika z občutkom za tonsko barvitost. Leta 1897 se je oženil s pianistko Vero Ivanovno Isakovič, interpretatorico njegove glasbe. Leta 1898 sta zakonca priredila v Parizu koncert njegovih del in leto kasneje je bil Skrjabinov ustvarjalni vzpon obeležen s prvo izvedbo njegovega klavirskega koncerta v Odesi. Isto leto je postal profesor klavirja na moskovskem konservatoriju. Kot pedagog je bil zelo inventiven in priljubljen, vendar se je polagoma otresel spon profesure, dobil je častno pokojnino, ki mu je omogočila potovanja v inozemstvo. Potoval je po Švici, Beneluksu, Franciji, Angliji in ZDA, kjer se je kot pianist večinoma predstavljal s svojim klavirskim koncertom. Njegov klavirski opus je obsežen: 10 sonat, preludiji, etude, poemi, impromptuji, nocturni, mazurke, valčki in druge skladbe. Od 74 številčno označenih opusov je 68 klavirskih in 6 simfoničnih del.