Top 10 similar words or synonyms for lyrae

lyr    0.876565

algenib    0.868641

algedi    0.850837

mirfak    0.850187

alferac    0.845751

ursae    0.835899

hakrabi    0.827738

oph    0.826580

zuben    0.825014

minoris    0.823269

Top 30 analogous words or synonyms for lyrae

Article Example
Vega (zvezda) Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire (), 5. najsvetlejša zvezda na nočnem nebu in 2. najsvetlejša na severni nebesni polobli, za Arkturjem. Je zelo blizu Osončju (25 svetlobnih let), in, skupaj z Arkturjem in Sirijem, ena najbolj svetlih zvezd v Sončevi soseski.
Nebesni pol Severnica je v bližini severnega nebesnega pola samo kratek čas v svojem precesijskem ciklu. Samo okoli 1000 let je v bližini severnega pola. V tem času se bo severni nebesni pol pomaknil v bližino zvezde γ Cep (γ Cephei, zvezda z imenom Alrai). Čez 5.500 let se bo pomaknil v bližino zvezde α Cep (α Cephei, zvezda z imenom Alderamin), čez 12.000 let bo zvezda Vega (α Lyr ali α Lyrae) označevala severni nebesni pol.
Parsek Prvi je neposredno izmeril medzvezdno razdaljo Bessel. Med letoma 1838 do 1840 je s Fraunhoferjevim heliometrom izmeril paralakso zvezde 61 Laboda (Cygni). Njena paralaksa je znašala 0,348" in od tu razdalja, izražena v parsekih, 2,874 pc, oziroma 9,372 sv. l. (danes je izmerjena vrednost 11,1 sv. l.). Istega leta sta merila paralaksi α Kentavra (Centauri) in Vege, α Lire (Lyrae) tudi Henderson in Friedrich von Struve. Točnost, s katero je meril Bessel, je bila takšna, kakor da bi izmeril debelino lasu z razdalje 50 m. Za človeka se je s tem Vesolje močno povečalo, saj si je Kepler predstavljal, da je celotna zvezdna krogla od nas oddaljena le kako desetino svetlobnega leta, Newton pa si je upal to številko povečati na morda 2 svetlobni leti.
Giuseppe Piazzi Vodil je gradnjo observatorija v Neaplju in bil od leta 1817 glavni predstojnik observatorijev v Neaplju in Palermu. Na mestu predstojnika Obervatorija v Palermu ge je nasledil Cacciatore. Na osnovi svojih opazovanj je leta 1803 in 1814 objavil zvezdna kataloga. Leta 1814 je imel zapisan položaj 7.646 zvezd. Med prvimi je pokazal obstoj lastnega gibanja nekaterih zvezd, ki ga je opazil že Halley, iz česar je sklepal, da so nam blizu. Tako je iz njih lahko določil tudi njihova prava gibanja, ki so sestava lastnih gibanj in relativnega gibanja Osončja. Za lastna gibanja zvezd je pokazal, da so pri zvezdah pravilo in ne izjema. Odkril pa je tudi medlo zvezdo 61 Laboda (Cygni), ki je imela nenavadno hitro lastno gibanje. Vsi njegovi poskusi meritev paralaks Severnice in Vege, α Lire (Lyrae) pa so mu spodleteli. Paralakso 61 Laboda je odkril kasneje leta 1838 Bessel, paralakso Vege pa leta 1837 Friedrich von Struve.
Friedrich Wilhelm Bessel Zanimal se je tudi za geodezijo. Med letoma 1831 in 1836 je s častnikom in geodetom Baeyerjem meril geografsko stopinjo v Vzhodni Prusiji. Prvi je izračunal paralakso zvezde (61 Laboda (Cygni)) in tako izpolnil 300 let star sen astronomov. Pri predelavi Bradleyjevega kataloga je opazil, da ima ta zvezda, ki jo je odkril Piazzi, veliko lastno gibanje. Menil je, da nam je nenavadno blizu, čeprav ima zelo šibek sij. S Fraunhoferjevim heliometrom, ki mu je omogočal zelo točno merjenje, in, ki ga je zasnoval sam, je v letih od 1837 do 1840 opravil mnoga opazovanja te zvezde. Meril je kotne razdalje med njo in dvema šibkima navidezno bližnjima zvezdama. Zvezdi imata majhno lastno gibanje, sta torej mnogo dlje od Osončja in tvorita z zvezdo le navidezno trozvezdje. Ob koncu leta 1838 je po temeljiti analizi svojih meritev objavil, da je zvezda 61 Laboda v enem letu opisala na nebu manjhno elipso med ostalimi zvezdami. Za paralakso je tega leta dobil 0,37 kotne sekunde, leta 1840 pa 0,348 sekunde. To je pomenilo, da je zvezda od nas 590.000-krat dlje kot Sonce, oziroma 160.000 milijard km daleč ali 11,1 svetlobnega leta. Istega leta sta merila paralaksi α Kentavra (Centauri) in Vege, α Lire (Lyrae) tudi Henderson in Friedrich von Struve. Točnost, s katero je meril Bessel, je bila takšna, kakor da bi izmeril debelino lasu z razdalje 50 m. Za človeka se je s tem Vesolje močno povečalo, saj si je Kepler predstavljal, da je celotna zvezdna krogla od nas oddaljena le kako desetino svetlobnega leta, Newton pa si je upal to številko povečati na morda 2 svetlobni leti. Besslova objava o odkritju zvezdne paralakse je pomenila še končno potrditev Kopernikove teorije, saj je bila poleg zvezdne aberacije svetlobe, ki jo je odkril leta 1728 Bradley, očiten dokaz za gibanje Zemlje v prostoru. Do sredine 20. stoletja so izmerili že 60.00 tisoč zvezdnih paralaks. Na ta način so merili razdalje do 100 svetlobnih let.
Thomas James Henderson Leta 1831 je Henderson postal predstojnik Britanskega observatorija na Rtu dobre nade v Južnoafriški republiki. Tu je opazoval od aprila 1832 do maja 1833. Tako je imel priložnost opazovati α Kentavra (Centauri), ki je tretja najsvetlejša zvezda na nebu, in je tako daleč na južnem delu neba, da iz Evrope nikoli ni vidna. V Evropi so slišali zanjo šele po dobi raziskovanj. Zvezda še vedno nima drugega imena kot uradno astronomsko ime. Omenili so mu, da ima zvezda veliko lastno gibanje. Zaradi bolezni se je vrnil v Združeno kraljestvo in začel analizirati svoje opazovalne podatke. Nazadnje je prišel do zaključka da je njena paralaksa enaka približno 3/4" in je njena razdalja nekaj manj kot 1 parsek (današnja vrednost 0,762", razdalja 1,312 parseka, oziroma 4,280 svetlobnih let). Vrednost, ki jo je Henderson dobil, je bila zelo natančna in premajhna le za 33,7 %. Zaradi dvoma o natančnosti svojih inštrumentov odkritja ni želel objaviti. Istočasno je Friedrich von Struve leta 1837 meril in objavil paralakso Vege (α Lire (Lyrae)). To je pomenilo, da je oddaljenost α le malo večja kot 4 svetlobna leta. Njen sistem, ki se v daljnogledu iskaže kot fizično ternarni, je zato bliže kot 61 Laboda (Cygni) (Besslova paralaksa 37/100") ali celo Vege (von Struvejeva paralaksa 13/50") in je nam nabližje zvezdno telo. Najbližja od treh komponent, zelo majhna zvezda s slabo svetilnostjo, odkrita leta 1915, je Proksima (najbližja) Kentavra. Henderson je svoje račune končal pred Besslom. Svoje rezultate pa je objavil šele leta 1839, leto za njim. Tako velja Bessel za odkritelja zvezdne paralakse.