leaves - Synonyms of leaves | Antonyms of leaves | Definition of leaves | Example of leaves | Word Synonyms API

Article	Example
Flower of Scotland	And autumn leaves lie thick and still
Galsvinta	Poznolatinski pesnik Venancij Fortunat je Galsvinti v čast napisal dolgo pesnitev (Carmina VI.5). Glasbena skupina Leaves' Eyes ji je v albumu Symphonies of the Night posvetila skladbo z naslovom Galswintha.
Christina Applegate	Dobila je tudi vloge v "The Axeman's Jazz", "Nobody Leaves Empty Handed", "The Runthrough", kot v filmu Johna Cassavetesa, "The Third Day" (skupaj z Geno Rowlands). Leta 2004 se je pojavila v Brodwayskemu muzikalu "Sweet Charity", kot Charity Hope Valentine. Za to vlogo je dobila nagrado Theatre World Award in bila nominirana za nagrado Tony.
Christine Baranski	Leta 1987 jo lahko vidimo v "The House of Blue Leaves" in "The Pick-up Artist", leta 1990 v "Reversal of Fortune", leta 1992 pa začne igrati v televizijski seriji "The Golden Palace", ki jo konča naslednjega leta, torej leta 1993.
Frank Zappa	V začetku sedemdesetih je Zappa sestavil novo zasedbo The Mothers. Med njenimi člani so bili britanski bobnar Aynsley Dunbar, jazz klaviaturist George Duke, bivši član The Mothers Ian Underwood, Jeff Simmons (bas, ritem kitara) in trije člani The Turtles: basist Jim Pons, ki je bil pred tem pevec v skupini The Leaves, ter pevca Mark Volman in Howard Kaylan, ki sta zaradi pravnih problemov na odru prevzela ime »The Phlorescent Leech and Eddie« ali krajše »Flo & Eddie«.
Walt Whitman	Whitmanove lirske pesmi, zbrane v knjigi "Travne bilke" ("Leaves of Grass", 1855) s poznejšimi dopolnili, so po vzoru svetega pisma in Macphersonovih »ossianskih spevov« pisane v obliki ritimizirane proze oziroma prostega verza.(Ossian je južnoirska mitološka oseba; pod njegovim imenom je J. Machperson izdal svoje, domnevno iz galskega jezika prevedene ponaredke) Whitman z retoričnim patosom opeva panteistično pojmovani kozmos, življenje in prirodo, predvsem pa demokracijo, svobodo, kolektivno skupnost in hkrati pomembnost vsakega posameznika.
Bernie Leadon	Konec leta 1968 se je Leadon spoprijateljil z legendo bluegrassa in banja, Dougom Dillardom. Med jam sessioni s prizanim tekstopiscem Genom Clarkom se je porodila ideja o tesnejšim sodelovanjem med Dillardom in Clarkom. Tako je nastala skupina »Dillard & Clark«, ki je izvajala predvsem country rock, ki je v naslednjem desetletju dominiral na losangeleški glasbeni sceni. Leta 1968 je skupina posnela vplivni album "The Fantastic Expedition of Dillard & Clark". Na albumu lahko slišimo Leadonove spremljevalne vokale in impresivno multi-instrumetalno delo. Album vsebuje nekaj skladb, katerih soavtor je Clark, najbolj znana je skladba »Train Leaves Here This Morning«, ki jo je kasneje posnela skupina Eagles.
Ameriška književnost	Emerson je vedno znova zahteval, da se mora pesništvo osvoboditi evropskih vzorov, da bi zadostilo ameriškim posebnostim. Želja se mu je izpolnila, ko mu je Walt Whitman poslal kopijo svojega zvezka pesmi z naslovom Leaves of Grass (v slovenščino prevedeno kot »Travne bilke«, 1855), na kateri je Whitman delal do svoje smrti leta 1890. Whitman se je odpovedal verznemu metrumu in rimi in tako utrl pot prostemu verzu in to ne samo v ameriški liriki. Vplival je na francoske simboliste (predvsem na Arthurja Rimbauda), prav tako na pesnike ameriške moderne. Whitmanove pogosto v obliki kataloga napisane elegije o mestih, gozdovih in ljudeh Amerike ga v očeh mnogih postavljajo za ameriškega pesnika par excellence. Tudi je postavil v ospredje telesnost človeka in čutnega sveta in je bil tako prvi znamenit pesnik , ki je tematiziral seksualnost, tudi svojo lastno homoseksualnost. Emersonova poduhovljena predstava o prenikanju v svet se je pri Whitmanu spremenila v izrecen tostranski holizem.
Perpetuum Jazzile	Zbor je pod imenom Komorni zbor Gaudeamus ustanovil Marko Tiran leta 1983 in z njim v slovenski (jugoslovanski) zborovski prostor vpeljal nekaj novega in do takrat za tedanje čase nekaj precej neobičajnega - zabavno in jazzovsko glasbo. Zbor, ki je poleg zabavne glasbe zelo uspešno gojil tudi umetno in narodno, je v našem okolju pionirsko izvajal aranžmaje tujih avtorjev (Gene Puerling, Ward Swingle, ki je zbor tudi obiskal in delal z njim, Kirby Shaw, etc.), v osemdesetih in devetdesetih letih pa se je uveljavil zlasti s priredbami umetniškega vodje Marka Tirana, ki jih pred njim v Sloveniji za zbor praktično ni pisal nihče drug, in sicer Ko boš prišla na Bled, The Man I love, Les Feuilles Mortes (Autumn Leaves), The Summertime, The Night in Tunisia, Mas Que Nada, The Girl from Ipanema, Amor em Paz, Corcovado, Like a Lover, jazzovski Venček pivskih (slovenske narodne), Jedno popodne, ... in še mnoge druge iz zakladnice slovenske in svetovne glasbene literature. Zbor se je leta 1999 preimenoval v Perpetuum Jazzile. Marko Tiran je leta 2000 zbor zapustil.