Top 10 similar words or synonyms for kreativnost

inovativnost    0.824288

odprtost    0.813116

motivacijo    0.810067

fleksibilnost    0.777371

uspešnost    0.776358

posameznikovo    0.763105

kognitivno    0.755074

prilagodljivost    0.753724

prilagajanje    0.750530

socializacijo    0.749977

Top 30 analogous words or synonyms for kreativnost

Article Example
Kreativnost pri delu Splošne predpostavke glede kreativnosti moramo torej previdno obravnavati, saj niso vedno povsem primerne.
Kreativnost pri delu Baughman in Mumford (1995) opredeljujeta proces reševanja problemov v štirih korakih :
Kreativnost pri delu Organizacijska kultura vpliva na kreativnost na delovnem mestu na dva načina:
Kreativnost pri delu Bistven vpliv organizacijske kulture se kaže skozi spodbujanje in nudenje podpore kreativnim in inovativnim idejam. Organizacijska kultura, ki nudi dovolj opore kreativnosti, hkrati s tem spodbuja inovativne načine reševanja problemov in iskanja rešitev. Pri tem so pomembni naslednji dejavniki, ki so zunanje okolje (npr. konkurenca drugih organizacij spodbuja nenehne spremembe produktov in tehnologije ter načinov kako ugoditi strankam), odziv na kritične dogodke tako v organizaciji kot zunaj organizacije (uporaba strategij), vrednote in prepričanja vodilnih v organizaciji in struktura organizacije (fleksibilnost, skupno odločanje, širše definirane delovne naloge, fleksibilnost nadrejenih) ter tehnologija, ki nudi podporo kreativnosti in inovativnosti. Ključna vedenja, ki spodbujajo kreativnost v organizaciji, so:
Kreativnost pri delu Raziskovanje organizacijske kreativnosti je znatno naraslo od leta 1995 do 2010, vendar se večina študij nanaša na individualno raven analize, skupinski nivo in mednivojski vplivi pa so bili manj raziskovani (Mumford in Hunter, 2005)). Večina raziskovalcev preferira eno metodo, manj pa jih uporablja več metod hkrati. Raziskovalci večinoma uporabljajo kvalitativne, zgodovinsko-metrične, raziskovalne ankete, psihometrične in eksperimentalne metode. Nobena metoda ne zagotavlja sama po sebi popolnega opisa kreativnega delovanja, raziskovalec naj bi pri raziskovanju upošteval prednosti in slabosti posamezne metode.
Kreativnost pri delu Sternberg opredeljuje kreativnost kot sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge). Kreativnost se nanaša na širok spekter področij in nalog pomembnih na individualni in societalni ravni (od skupin do organizacij in širše skupnosti). Na individualni ravni se kaže kot reševanje problemov v službi in v vsakdanjem življenju. Na societalni ravni lahko kreativnost vodi k novim spoznanjem in odkritjem na področju znanosti, umetnosti ali socialnih programov. Na ekonomskem področju pa novi produkti in storitve ustvarjajo delovna mesta. Kreativnost in inovativnost sta temeljni dejavnosti za rast in delovanje vseh vrst organizacij, od poslovnih, vladnih do neprofitnih.
Kreativnost pri delu Mumford navaja naslednje ključne nesporazume, podprte z rezultati raziskav:
Kreativnost pri delu Raziskovanje kreativnosti zahteva multidisciplinaren pristop. Študije kreativnosti izven psihologije zajemajo področja izobraževanja, poslovanja podjetij, zgodovine, zgodovine znanosti, sociologije in politologije itd., vendar uporabljajo različne termine in se osredotočajo na različne vidike istega fenomena. Wehner, in Magyari-Beck (1991) opisujejo to situacijo z vidika zgodbe o slonu in slepcu: »Z dotikanjem različnih delov iste živali dobivamo popačeno sliko celote; kdor drži rep, pravi, da je slon kot kača, kdor ga drži za boke pa pravi, da kot stena.«
Kreativnost pri delu Cangemi in Miller (2007) predstavljata izsledke raziskave, kjer je šlo za poskus rešitev podjetji pred stečajem. Metafora v naslovu raziskave (Breaking out of the box) se nanaša na običajne omejitve, ki nam otežujejo kreativno mišljenje in iskanje rešitev. V raziskavi avtorja pod drobnogled vzameta dve ameriški podjetji v hudi finančni stiski, ki sta se reševanja problema lotili na ne prav pogost in predvsem kreativen način. V vsakem od podjetij so v pisni obliki zbrali sicer navadno nenapisana pričakovanja zaposlenih do organizacije in obratno ter tako oblikovali psihološko pogodbo. Po opredelitvi sta obe podjetji začeli beležiti nenaden porast v kreativnosti in produktivnosti zaposlenih. Psihološke pogodbe so natisnili in jih postavili na vidna mesta, prav tako so organizirali skupna srečanja, kjer so se o pričakovanjih organizacije do zaposlenih in pričakovanjih zaposlenih do organizacije še dodatno pogovarjali. Tako sta obe podjetji v razmeroma kratkem času prešli iz finančnih dolgov do visokega statusa med konkurenco v svoji panogi.
Kreativnost pri delu Runco (2007) je z meta-analizo ugotovil, da raziskave kažejo na naslednje najbolj pogoste spodbujevalce in zaviralce kreativnosti: