Top 10 similar words or synonyms for kilič

kilidž    0.873294

tripolijski    0.872280

joscelin    0.865409

baldvinu    0.864671

detroniziran    0.861697

doukas    0.859297

mesud    0.852413

mikhaēl    0.851208

edeškega    0.850906

herstalski    0.844357

Top 30 analogous words or synonyms for kilič

Article Example
Kılıç Arslan I. Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan [Kïlïč-Arslan], arabsko قلج أرسلان‎ [Kilidž Arslān]), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Kejhusrev II. Kejhusrev je po smrti zapustil tri sinove: Iz al-Dina Kejkavusa, sina hčerke grškega duhovnika, starega enajst let, devetletnega Rukn al-Din Kilič Arslana, sina Turkinje iz Konye, in Ala al-Dina Kejkubada, sina gruzijske princese Tamar, starega sedem let. Za svojega naslednika je imenoval najmlajšega Kejkubada. Ker je bil Kejkubad mladoleten, je v njegovem imenu in v imenu njegovih sovladarjev, bratov Kejkavusa II. in Kilič Arslana IV. vladal novoimenovani vezir Šams al-Din al-Isfahani. Vezir se je trudil, da bi pred Mongoli obranil seldžuško oblast v Rumu.
Sultanat Rum Seldžuški vladar Sirije Tutuš I. je leta 1086 v Antiohiji Sulejmana ubil, njegovega sina Kilič Arslana pa ujel in zaprl. Ko so Kilič Arslana po Malik Šahovi smrti leta 1092 osvobodili, je takoj zatem prevzel oblast na očetovih ozemljih. V prvi križarski vojni so ga križarji porazili in ga potisnili v južno osrednjo Anatolijo, kjer je ustanovil svojo državo z glavnim mestom Konya (Ikonium). Leta 1107 je začel prodirati proti vzhodu. Osvojil je Mosul in še istega leta umrl v spopadu z Malik Šahovim sinom Mehmedom Taparjem.
Kılıç Arslan I. Kilič Arslan je zaradi lahke zmage nad prvim valom križarjev sklepal, da ga tudi drugi val, ki so ga vodili plemiči iz zahodne Evrope, ne more resno ogroziti. Vojne z Danišmendi ni prekinil, zato je bil maja 1097, ko so križarji začeli oblegati Nikejo, daleč od svoje prestolnice. Ko je izvedel za obleganje, je pohitel domov in 21. maja v bližini Nikeje v spopadu s križarji doživel poraz. Mesto se je po tajnih pogajanjih, za katera križarji niso vedeli, vdalo Bizantincem. Kilič Arslanovo ženo in otroke so Bizantinci ujeli in odpeljali v Konstantinopel, vendar so jih zaradi dobrih odnosov med vladarjema še istega leta brez odkupnine izpustili.
Sultanat Rum Seldžuški sultanat so si po Kejhusrevovo smrti razdelili njegovi trije sinovi. Najstarejši sin Kejkavus II. (1246-1260) je vladal ozemlju zahodno od reke Kızılırmak, mlajša brata Kilič Arslan IV. (1248-1265) in Kejkubad II. (1249-1257) pa pod mongolsko upravo vzhodno od reke Kızılırmak. Oktobra 1256 je Bajdžu v bitki pri Aksarayu porazil Kejkavusa II. in cela Anatolija je uradno pripadla Mongke Kanu. Leta 1260 je Kejkavus II. pobegnil iz Konye na Krim, kjer je leta 1279 umrl. Kilič Arslana IV. so leta 1265 usmrtili. Nazivni vladar cele Anatolije je postal Kejhusrev III. (1265-1284), čeprav je bila oblast v resnici v rokah Mongolov ali njihovih vplivnih regentov.
Kılıç Arslan I. Gazni ibn Danišmend je v eni od bitk ujel Bohemonda Antioškega, kar je sprožilo vojni pohod Langobardov, ki so ga poskušali osvoboditi. Križarji so na pohodu zavzeli Ankaro, potem pa sta jih Kilič Arslan in njegov zaveznik, alepski atabeg Radvan, pri Mersivanu združeno napadla iz zasede in jih porazila.
Kılıç Arslan I. Leta 1101 je pri Herakleji porazil tudi drugo križarsko vojsko, ki je šla na pomoč novoustanovljenim križarskim državam v Siriji. Zmaga je bila za Seldžuke zelo pomembna, ker je dokazala, da križarski vitezi niso nepremagljivi. Po zmagi je Kilič Arslan svojo prestolnico preselil v Konyo in zatem porazil vojsko Viljema II. Neverskega, ki je poskušala osvojiti mesto.
Kılıç Arslan I. Kilič Arslan je po križarskih vojnah odšel proti vzhodu in zasedel Harran in Diyarbakr. Leta 1107 je osvojil še Mosul, potem pa sta ga ob reki Kabur s skupnimi močmi napadla seldžuški sultan Mehmed I. in alepski emir Radvan in ga porazila. Njegova vojska je utrpela velike izube, on sam pa je med poskusom bega preko reke utonil.
Kılıç Arslan I. Križarska vojska Petra Puščavnika in Valterja Sans-Avoirja je prišla pred Nikejo leta 1096. Njuno vojsko so Seldžuki brez težav porazili in ubili kakšnih 30.000 križarjev, preživele pa prodali v suženjstvo. Kilič Arslan je zatem z vojsko odšel v vzhodno Anatolijo in napadel danišmendski emirat Malika Gazija.
Kılıç Arslan I. Po Malik Šahovi smrti so turška plemena Danišmendi, Mangudžekidi, Saltukidi, Čake, tengribirmiški begi, Ortokidi in Ahlatšahi začela med seboj tekmovati in ustanavljati svoje neodvisne države. Zapleteno stanje so še bolj zapletle spletke bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena. Kilič Arslan je hotel pridobiti zanesljivega zaveznika v vojni proti Bizantincem, zato se je poročil s hčerko emirja plemena Čaka, ki je imel močno vojno mornarico. Leta 1094 je dobil od Alekseja namig, da ga poskušajo Čake izigrati in prestopiti na bizantinsko stran. Kilič Arslan je zato s svojo vojsko vkorakal v njihovo prestolnico Smirno in v svojem taboru priredil banket, na katerega je povabil tudi svojega tasta. Tasta so na banketu omamili in ga nato ubili.