Top 10 similar words or synonyms for inteligentnost

čustvena    0.861421

motivacija    0.831388

samopodoba    0.831118

posameznikova    0.818372

kognitivna    0.813820

empatija    0.813518

vestnost    0.806488

usmerjenost    0.806441

emocionalna    0.797754

osebnostna    0.795114

Top 30 analogous words or synonyms for inteligentnost

Article Example
Kulturna inteligentnost Vse tri doslej omenjene komponente se nanašajo na mentalne zmožnosti posameznika. Vedenjski CQ pa predstavlja posameznikovo zmožnost ustreznega delovanja v interakciji s posamezniki iz drugih kultur. To obnašanje se lahko manifestira bodisi verbalno bodisi neverbalno. V socialnem smislu je ta komponenta ključna, saj ko posamezniki stopijo in vzdržujejo interakcijo, le-ti nimajo dostopa do latentnih misli, občutkov in motivacije druge osebe. Vse informacije lahko dobijo le iz tega, kar slišijo in vidijo v verbalnih, vokalnih, obraznih in drugih telesnih izrazih svojega sogovornika.
Kulturna inteligentnost Ang in sodelavci so v svoji raziskavi preučevali povezavo med facetami CQ (metakognitivna, kognitivna, motivacijska in vedenjska) ter odločanjem (presojanjem), kulturno adaptacijo in izvajanjem naloge.
Duhovna inteligentnost Musek na podlagi svoje raziskave predlaga pomembne faktorske rešitve na treh ravneh. Prva je enofaktorska rešitev, ki zajema en, generalni faktor, ki pojasnjuje 29,16 % celotne variance v okviru 54 postavk. Druga rešitev je dvofaktorska, ki pojasnjuje 36,43 % variance. Prvi faktor lahko poimenujemo široki faktor smisla in zajema postavke lestvice, ki se osredotočajo na višji smisel, vernost, predanost, harmonijo, notranji mir, povezanost in hvaležnost, drugi faktor pa poimenujemo široki faktor harmonije in se nanaša na lestvice, ki merijo občutje harmonije, notranji mir, povezanost, hvaležnost, rast, samoizpopolnjevanje in odpuščanje. Tretja pa je petfaktorska rešitev, ki pojasni 47,32 % skupne variance. Dobljenih pet faktorjev lahko imenujemo faktorji povezanosti, smisla, vernosti, sprejemanja in rasti, ti pa se naprej delijo na posamezne facete in postavke.
Duhovna inteligentnost Osebe z visoko izraženo duhovno inteligentnostjo v stresnih situacijah ostanejo pomirjene in osredotočene, so bolj altruistične do drugih, imajo boljše medosebne odnose, boljše razumejo same sebe, ter boljše prenašajo spremembe. Osebe z nizko duhovno inteligentostjo se pogosto navežejo na zunanji objekt, ki ga ponotranjijo do tolikšne mere, da v primeru izgube objekta, občutijo tudi notranjo izgubo. Osebe z visoko duhovno inteligentnostjo se zavedajo, da temu ni tako in zatorej nimajo problemov s spremembami.
Duhovna inteligentnost Duhovnost na delovnem mestu je pozitivno povezana z uslužbenčevo čustveno, psihološko, socialno in duhovno blaginjo, ki so predpogoj za optimalno izkušanje in funkcioniranje, in se odražajo tudi pri delu. Visoko duhovno inteligentni posamezniki na stres gledajo pozitivno in ga uporabijo kot usmerjevalnik k spremembi. Veliko bolj cenijo vsako minuto svojega življenja saj se zavedajo minljivosti in vrednosti življenja, zato si svoj čas bolje organizirajo, kar se pozna tudi pri delovni uspešnosti. Raziskave so pokazale statistično pomemben učinek notranjega pripisovanja kontrole in vseh komponent duhovne inteligence na delovno učinkovitost. Višja duhovna inteligentnost napoveduje tudi višjo pripadnost organizaciji.
Duhovna inteligentnost Noroozi in Masumabad navajata pomen treninga spiritualne inteligentnosti za zmanjševanje psihološkega in fizičnega izmikajočega se vedenja in izboljšanje uslužbenčeve zaznave samega sebe, manj izmikajočega vedenja pa pomembno vpliva na predanost organizaciji. Med izmikajoča vedenja spadajo zamujanje, sanjarjenje, odsotnost, brskanje po spletu, opravljanje drugih nalog med delovnim časom, podaljševanje odmora in celo odpoved. Izkazalo se je, da je duhovna inteligentnost negativno povezana z izmikajočimi vedenji, kar pomeni, da višja duhovna inteligentnost pomeni manj izmikajočih vedenj, tako fizičnih, kot tudi psiholoških.
Duhovna inteligentnost Popularen je postal tudi koncept vodstvene inteligentnosti. Ta naj bi združevala razumsko, emocionalno in spiritualno inteligentnost, ter predpostavlja, da vodja pri svojem delu uporablja možgane, srce in dušo, kar pomeni, da sprejema logične odločitve, upravlja in razume lastna čustva ter čustva drugih in izraža svoje želje in strasti. Oseba s takšnim načinom vodenja in integracijo vseh treh inteligentnosti ima večjo verjetnost uspeha. Tu se pokaže velik pomen duhovne inteligentnosti, ki, kot poudarjata Zohar in Marshall, povezuje razumsko in čustveno inteligentnost. Prav tako pa trdita, da ima oseba z visoko razvito duhovno inteligentnostjo potencial vodje, ki služi ljudem. Je navdihujoč ter odgovoren za prenašanje višje vizije in vrednot drugim ljudem.
Kulturna inteligentnost Kulturna inteligentnost oziroma kulturni količnik (CQ) se nanaša na posameznikovo sposobnost učinkovitega funkcioniranja v situacijah, ki so zaznamovane s kulturno raznolikostjo. Pojem sta razvila avtorja P. Christopher Earley in Soon Ang v 21. stoletju, v kontekstu rapidne globalizacije, ki pa predstavlja posledico hitrega razvoja tehnologije (predvsem transportne in komunikacijske). Le-ta namreč povečuje medkulturne interakcije, ki pa lahko s seboj prinesejo veliko kulturnih nesporazumov, napetosti in konfliktov. Kulturna inteligentnost naj bi regulirala takšne destabilizirajoče dejavnike znotraj medkulturnega konteksta, ki postaja neizogiben del praktične realnosti globalizacije.
Kulturna inteligentnost CQS (angl. "Cultural Intelligence Scale") je samoocenjevalni vprašalnik za merjenje CQ z visoko veljavnostjo in zanesljivostjo. Posameznik na postavke odgovarja na sedem-stopenjski lestvici, pri čemer 1 predstavlja stopnjo najmanjšeg strinjanja, 7 pa stopnjo najvišjega strinjanja z izjavo. Vprašalnik je sestavljen iz štirih podlestvic, ki se nanašajo na štiri vidike CQ: metakognitivnega, kognitivnega, motivacijskega in vedenjskega. Metakognitivna lestvica ima štiri postavke (npr. »Prilagajam svoje znanje o kulturah, ko sem v interakciji z ljudmi iz različnih kultur, ki mi niso znane.«), kognitivna šest (npr. »Spoznam se na kulturne vrednote in religiozna prepričanja v drugih državah.«), motivacijska pet (npr. »Uživam v življenju v kulturah, ki so mi neznane.«), vedenjska pet (npr. »Spremenim svoje izraze obraza, ko medkulturna interakcija to zahteva.«).
Duhovna inteligentnost Danah Zohar in Ian Marshall navajata izjave antropologov in nevrobiologov, ki trdijo, da nas je naša duhovna inteligentost, preko hrepenenja po smislu, spodbudila, da smo se iz opic razvili v ljudi, ter spodbudila razvoj naših možganov. Posledice razvoja duhovne inteligentnosti naj bi bile ustvarjalnost, reševanje bivanjskih stisk, spopadanje z vprašanji življenja in smrti, dobrega in zla, brezupa, trpljenja ipd. Ta vrsta inteligentnosti je značilna specifično za človeka in naj bi bla zatorej tudi najpomembnejša izmed treh zgoraj omenjenih vrst inteligentnosti. Emocionalna je prisotna tudi pri nekaterih živalih, logična tudi pri računalnikih, samo ljudje pa smo tisti, ki se sprašujemo o pomenu našega življenja.