Top 10 similar words or synonyms for ilegalci

gardiste    0.759647

pogovorom    0.755425

tavanjem    0.753268

prvoligaši    0.740469

aretiranimi    0.738074

srečanjem    0.735037

bralstvom    0.734612

zaslišanjem    0.733874

demonstracijami    0.733835

slovesnostmi    0.729137

Top 30 analogous words or synonyms for ilegalci

Article Example
Rojstvo v nevihti Delavci v zaporu zvedo, da Mirtič zbira plavo gardo, sodeluje s Harzom, skuša uničiti partizanstvo. Krima hudo mučijo, pred njim pretepajo Nino, Harz jo celo posili, a Krim molči. Ustrelili ga bodo kot talca; pred eksekucijo poskuša Harz vse, da bi Krim le spregovoril, ukaže privesti tudi Nino, a zaman. Žolc in Mirtič se že odkrito vdinjata Gestapu. Ko Krima v Nininem spremstvu peljejo v gramozno jamo, ilegalci OF napadejo sprevod in oba osvobodijo. Zaporniki se veselijo, Harz besni.
Tone Žakelj Izučil se je za ključavničarja. V ilegalnem gibanju, ki se je borilo proti italijanskemu fašizmu na zasedenem ozemlju Primorske, je začel sodelovati leta 1925. Na postojnskem je odmevala akcija, ki so jo ilegalci med katerim je bil tudi Žakelj izvedli leta 1928, ko so med Postojno in Razdrtim po cerkvah in kapelicah natisnili napise »Živela Jugoslavija, proč s fašistično Italijo« in prebarvali fašistične grbe s slovensko narodno zastavo. Ker je bil pod stalnim policijskim nadzorom se je leta 1929 umaknil v Jugoslavijo, kjer je do vojne živel v Ljubljani in se preživljal s priložnostnimi del. V letih 1929−1932 je iz Jugoslavije na Primorsko prinašal komunistično literaturo in bil leta 1930 s še drugimi člani organizacije TIGR soudeležen pri kraji uniform na občini v Hruševju s katero so onemogočili proslavo fašistične mladine »gioventù fascista« v Hruševju. Med narodnoosvobodilno borbo pa je kot terenski delavec Osvobodilne fronte deloval na postojnskem.
Sedmina (roman) Glavni junak Niko Kajfež, "sin rejca malih živali" in "vrtičkarja", je neizmerno vdan šolskemu tovarišu in ilegalcu Popaju, ki ga potegne s seboj v ilegalno delo. S tem je njegova pot začrtana: vodi ga v svet, ki je drugačen od tistega, ki ga pozna in sovraži. Nikovo nasprotovanje okupatorju stopnjuje še italijanski oficir Carlo, ki ga nastanijo v Kajfeževi hiši. Carla sovraži tudi Nikov oče, ker je nasilno posegel v njegov svet, medtem ko ga mati, moralno dvomljiva ženska, in osamljena sestra Filomena sprejmeta z navdušenjem. Okupatorjev pritisk v mestu rodi odpor, v katerem sodelujejo Niko ter njegovi sošolci in prijatelji Popaj, Tiger, Ris, Mečkač ter Marija, Popajeva in Nikova tiha ljubezen. Smrt Popaja, najdrznejšega izmed njih, dokončno utrdi Nika v revolucionarnem odporu. Ilegalci ubijejo Carla, Niko mora v ilegalo, vendar ga Italijani ujamejo in obsodijo.
Vinko Glažar Rodil se je v družini delavca v kobilarni Lipica Antona in gospodinje Marije Glažar. Po očetovi smrti se je družina preselila v Bazovico. Bil je narodno zaveden in je že v mladosti sodeloval v boju proti fašističnemu zatiranju Slovencev. Leta 1928 je v Bazovici postal član zelo aktivne ilegalne trojke tajne organizacije Borba in tu sodeloval s Franom Marušičem, pa tudi z drugimi tigrovci in voditelji Borbe. Trojka katere član je bil tudi Glažar je imela v Bazovici številne sodelavce, zato so skoraj vsi v Bazovici brali ilegalni protifašistični tisk. Glažar je v svoji hiši, ki je stala zunaj vasi sprejemal oborožene trojke, ki so preko meje ilegalno prihajale iz Jugoslavije na zasedeno Primorsko. Med ilegalci, ki jim je Glažar nudil zatočišče so bili Tone Černač, Josip Kukec in Danilo Zelen ter številni drugi, ki so prinašali ilegalni material ter se z njimi udeleževal množičnih ilegalnih izletov mladine na gore in kraške vasi, na katerih so spodbujali mladino na upor proti potujčevanju. Med aretacijo vodij Borbe je bil 11. aprila 1930 še pravočasno obveščen, tako da je skupaj s Ivanom Škrjancem in Željkom Grgičem uspel pobegniti v Kraljevino Jugoslavijo. Po nekaj tednih skrivanja v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu so bili vsi trije brez dokumentov izgnani v Avstrijo. Od tu so z mnogimi zapleti preko Nemčije in Švice prišli v Pariz. Tu so jim italijanski socialisti priskrbeli delo in bivališče. Glažar se je leta 1930 po končanem 1. tržaškem procesu
Huda pravda "Prvi se je lotil širšega pripovednega teksta iz domobranskega življenja prav Lojze Ilija. Lotil se ga je kot pravnik, politični publicist, propagandist in pisatelj. [...] Stvarno hoče najprej prikazati osnove in problematiko domobranstva sploh, njegove ideološke temelje in cilje, kamor raste; izpovedovalec tega je pater Anzelm. Je to boj krščanstva proti brezbožnemu komunizmu. Nato razčisti razmerje med protirevolucionarji: med domobranci samimi, ilegalci in četniki, kar razlaga Ljuba Duša. Največja pravda se vodi med domobranci in terenci ter njihovo mrežo in metodami. Tu je glavna vsebina tega življenja na postojanki. Le enkrat pride do odkritega spopada med domobranci in partizani in to je gotovo najbolj sugestivno opisan prizor. Najhujšo pravdo pa je pomenilo gotovo razmerje domobrancev do Nemcev, ki so po svoje podpirali obe strani bratomora iz svojih namenov. Kot pravnik razčlenjuje Ilija svetovni komunizem in njega slovenski odraz, ki je v zvezi s komunisti v okupatorjevih vrstah. Na vse strani je zapredal domobranski idealno čisti protikomunistični boj zaradi krive perspektive mednarodne politike zaveznikov, za katere so domobranci mislili, da delajo zanje s svojo borbo proti sovjetizaciji terena, kajti očiten je zavezniški interes, da Slovenija ne pade pod sovjetski vpliv. Najhujši očitek pa je bil ta, kot ga je izrekla terenka: "Vam ni za narod osvobojenje kot nam; vi ste za okupatorja." Vse to hoče Ilija pobijati, dokazuje nasprotno, opravičuje tako borbo, ki s premočrtnim bojem proti komunizmu v vseh oblikah v mejah Slovenije, ne na mednarodnih bojiščih, pride v nasprotja z vsemi tokovi v svetu tako, da domobranci nazadnje ostanejo osamljeni, zapuščeni od vseh; vojaško nepremagani so bili poraženi po spletkah domačih in tujih politikov. Ta mreža, spletena od vseh strani proti življenjsko zdravemu odporu naroda, kot ga predstavlja domobranstvo, je svojevrstna Huda pravda za Ilijo. V začetku se ji približa kot pravnik, kot apologet, da ga v drugi polovici povesti reši pisatelj, ki ga je snov sama zanesla v umetniško oblikovanje močnih kolektivnih prizorov.