Top 10 similar words or synonyms for gramontove

ivanke    0.825799

kermaunerja    0.803770

kosmaču    0.800425

beatin    0.799461

mateta    0.795982

vahen    0.790596

tinček    0.785855

svitoslav    0.783302

plamenica    0.780151

reichmann    0.778676

Top 30 analogous words or synonyms for gramontove

Article Example
Zapiski Tine Gramontove Ljubezenski roman Zapiski Tine Gramontove avtorja Vladimirja Levstika je začel nastajati leta 1917 v Pragi, izdan pa je bil leta 1919 pri založbi Omladina.
Zapiski Tine Gramontove Tini je umrla mati, ko je imela 15 let. K sebi jo je vzela teta Berta, vdova, ki je imela svojo hčer Gino. Gina je bila visoka, nežna, plavolasa lepotica, Tina pa z velikim nosom in kuštravimi črnimi lasmi njeno čisto nasprotje, sestrični je zavidala njeno lepoto in ispeh pri moških. V njihovo meščansko hišo je zahajal mlad slikar Pavle Gorjanec, ki se je seveda zaljubil v Gino, vendar ga je ta s svojo hladno vzvišenostjo odbila. Ko se je ona končno zagrela zanj, je ni mogel več ljubiti. Tako se je Gorjanec zbližal s Tino in ji začel vzbujati optimizem za življenje. Tina je spoznala tudi učitelja Strnada, vendar ji je tega prevzela lepa sestrična. Ko je Gorjanec izrazil željo, da bi Tino naslikal, je ta predlagala, da ustvari njen akt. Tinino telo je Gorjanca prevzelo do te mere, da se je vanjo zaljubil. Gina se je zaročila s Strnadom, Tina pa je z Gorjancem zanosila in tako sta se obe poročili. Tina in Gorjanec sta po poroki odšla v Italijo, kjer se je rodil njun sinček. Domotožje ju je kmalu pripeljalo nazaj v domovino, rodilo se jima je še nekaj otrok, preselila sta se na deželo in tam srečno živela.
Vladimir Levstik Eno izmed Levstikovih mojstrskih del so Zapiski Tine Gramontove, ki jih je napisal jeseni 1917 v Pragi. Roman je izšel 1919 pri založbi Omladina. Je ženski dnevnik o lepoti in grdoti ter o zmagah in porazih čustev. Obravnava meščansko življenje, osrednja oseba pa je originalna in elementarna ženska postava. Tina, dijakinja učiteljišča je zaman hrepenela po ljubezni. Kot sirota je živela pri svoji meščanski teti in si domišljala, da je grda. Sestrična jo je opozorila na lepoto njenega telesa, slikar Pavel, ki se je naveličal prevzetne sestrične, pa je Tino prijateljsko bodril za pogumno gledanje na življenje. Ko jo je nekoč golo portretiral, se mu je Tina predala, on pa je še dvomil v svojo ljubezen do nje. Tudi njega je ljubezen prevzela, zato sta v samotni vili uživala mladost in lepoto. Krepostna teta se je zgražala, a sta se zaljubljenca kmalu poročila in odpravila na potovanje po umetnostno bogati Italiji, končno pa sta imela nov dom na Gorenjskem. Zapostavljena in zagrenjena Tina Gramontova pooseblja voljo do življenja, zdravo ljubezensko slo in se ne meni za malomeščansko hinavščino. V delu je znova odkrito čustvo do umetnosti in lepote ter trdna navezanost na slovensko zemljo. Po obliki so Zapiski moderen roman s težiščem na psihološki analizi in karakterizaciji. Značilni zanje so tudi opisi okolja, pokrajine, vremenskega ozračja, ki so impresionistični, neposredni in skladni z občutjem oseb.
Vladimir Levstik Rodil se je v Šmihelu nad Mozirjem učitelju Mihaelu in Neži, rojeni Friškovec, kot prvi od treh otrok. Njegovo krstno ime je Ciril, ime Vladimir pa je začel uporabljati leta 1904. Leta 1887 je bil oče premeščen v Št. Andraž nad Polzelo (danes Andraž nad Polzelo). Levstik je tam preživel otroštvo, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je obiskoval v Celju v letih 1896–99, v Mariboru v letih 1899–1901, v Celju v letih 1901–03 in v Ljubljani. Leta 1903 je kot sedmošolec moral po nekaterih podatkih zaradi revščine, po drugih navajanjih pa zaradi spora z očetom opustiti šolanje. Prvi za Cankarjem se je preživljal kot poklicni pisatelj, pesnik, časnikar in prevajalec. Med letoma 1906 in 1907 je živel v Parizu, kjer je spoznaval literarne tokove in smeri. Dan pred italijansko vojno napovedjo leta 1915 so ga zaprli na ljubljanski grad, od tam so ga prepeljali v taborišče Wagna pri Lipnici na Štajerskem. Internirance so od tam odpeljali v Hainburg ob Donavi, od tam v Sitzendorf pri Oberhollabrunnu, potem pa so pot nadaljevali peš v taborišče Mittergrabern. Internacija se mu je na začetku zdela znosna. Tolažilo ga je dejstvo, da ga niso poslali na fronto. Sčasoma pa je bilo vedno hujše, ker ni smel pošiljati svojih literarnih del in prevodov. Iz taborišča je pošiljal pisma svojemu dekletu in kasnejši prvi ženi Pepini Dular, Franu Govekarju in Ivanu Cankarju. Zaprt je bil do aprila 1917. Ni se smel vrniti v Ljubljano, zato je do novembra istega leta živel v Pragi, kjer je pisal roman Zapiski Tine Gramontove. Na poti domov je v Celju obiskal svoje starše. Oče je bil do žene in otrok zelo grob, zato se Levstik z njim nikakor ni mogel razumeti, mater pa je zelo spoštoval. Do aprila 1918 se je preselil k svoji sestri Veri, ki je bila osnovnošolska učiteljica v Št. Juriju pod Taborom v Savinjski dolini (danes Tabor). Pisal je svoje najboljše daljše besedilo Gadje gnezdo in prevajal Dostojevskega. Po vrnitvi v Ljubljano je hudo zbolel, zato je več let živel in se zdravil v Stražišču pri Kranju, danes del Kranja. Leta 1932 je spet dlje časa bival v Parizu. Poslednja leta je preživel v Celju, blizu svojega rojstnega kraja. Leta 1957 je tam tudi umrl.