Top 10 similar words or synonyms for delodajalčeve

nachlass    0.854908

nesomyidae    0.850140

boétie    0.848313

nagykátai    0.847589

delogu    0.845212

glochidion    0.844637

cheirogaleidae    0.843885

kobenzl    0.843569

moorhouse    0.843160

uluguruensis    0.843109

Top 30 analogous words or synonyms for delodajalčeve

Article Example
Priporočilo Prednost referenc je pridobitev večjega števila relevantnih informacij o kandidatu, ki lahko potrjujejo delodajalčeve dosedanje ugotovitve o kandidatu za neko delovno mesto ali njihovo zavrnitev.
Prijava na delovno mesto V jedru utemeljimo svojo primernost za delovno mesto, na katerega se prijavljamo. Svojo primernost za to določeno delovno mesto lahko utemeljimo z dveh vidikov: z vidika primernosti za delo v specifični organizaciji ali z vidika primernosti za delo na specifičnem delovnem mestu. Zatem natančno navedemo podatke o pridobljenih delovnih izkušnjam, strokovnem izobraževanju, osebnostnih lastnostnih in pridobljenih spretnostih. Ob tem tudi ocenimo njihov pomen in težo glede na delodajalčeve zahteve in razpisano delovno mesto. Po potrebi omenimo tudi dosežene rezultate na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Šport in produktivnost Smith in Katzman (1990) pravita, da 67 % delodajalcev poroča o zmanjšanih stroških v povezavi z zdravstvenimi težavami delavcev kot o enem izmed poglavitnih razlogov za uvedbo programov za fitnes in spodbujanje zdravja. Erfurt, Fuute in Heirich (1992) so ugotovili, da je ta predpostavka upravičena. Vendar to velja zgolj za raznovrstne programe, kjer se spremlja reden napredek. Raziskava Leutzingerja in Blanke (1991) je pokazala, da je večina delavcev pozitivno zaznavala fitnes center ter raznovrstne aktivnosti, ki ga ponuja (48 % odgovorov je bilo s strani nečlanov). Večina delavcev se je strinjala, da je fitnes center odraz delodajalčeve skrbi za njihovo dobrobit. Na osnovi tega lahko sklepamo, da uvajanje programov za fitnes in zdravje pozitivno vpliva na delodajalca in organizacijo z ustvarjanjem pozitivne in skrbne slike. Vidimo torej pozitivne učinke tako na delavce kot na delodajalce.
Odpuščanje Monteith je s sodelavci raziskovala, ali dejstvo, da je bil kandidat za delovno mesto v preteklosti že odpuščen, vpliva na odločanje v selekcijskem postopku. Na tovrstno raziskovalno področje jih je pripeljalo predvsem zavedanje, da razlogi za odpustitev pogosto niso povezani s posameznikovo dejansko učinkovitost na delovnem mestu, a je kljub temu lahko odločilni dejavnik, da stežka dobi novo zaposlitev. In zaradi tega posamezniki, ki ponovno iščejo zaposlitev, občutijo več anksioznosti, strahu in dvoma vase. V raziskavo so vključili naključne udeležence, ki so bili v vlogi delodajalca in so se morali odločiti, katerega kandidata bi zaposlili. Pri udeležencih so ocenjevali tudi izraženost ‘prepričanosti o pravičnosti sveta’ - po teoriji sistemske utemeljenosti (System justification theory; Jost in Banaji, 1994) ljudi v določeno vedenje motivira verjetje, da so socialni sistemi in institucije pravične ter legitimne. Izkazalo, da lahko predhodna odpustitev pomembno vpliva na ponovno zaposlitev – lahko jim koristi ali škodi, kar pa je odvisno od izraženosti delodajalčeve prepričanosti o pravičnosti sveta. Tisti, ki zelo verjamejo v pravičnost sveta, bodo manj verjetno zaposlili kandidata, ki je bil nekoč že odpuščen, saj menijo, da si je to zaslužil. In nasprotno bodo ljudje, ki v pravičnost sveta ne verjamejo, z večjo verjetnostjo zaposlili takšnega posameznika.
Najem delovne sile Najem delovne sile je v Sloveniji razmeroma dobro reguliran. Poleg direktiv EU na nacionalni ravni področje posredovanja dela ureja tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki v 2. poglavju z naslovom Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcem drugemu uporabniku, določa delovanje kadrovskih agencij (ZDR, 57-62. člen). Za opravljanje te dejavnosti mora delodajalec oz. agencija najprej pridobiti koncesijo (Zakon o urejanju trga dela) za opravljanja dejavnosti, na podlagi katere lahko sklene pogodbo o zaposlitvi z delavcem. Glavna značilnost te pogodbe je ta, da delavec dela ne bo opravljal za delodajalca, kar je sicer nujna obveznost delavca v pogodbi o zaposlitvi, ampak bo delo opravljal na podlagi delodajalčeve napotitve (tj. napotitve agencije), za druge uporabnike, katerim bo delodajalec (agencija) na podlagi dogovora zagotavljal svoje delavce. Posredovanje dela oz. najem delovne sile torej predstavlja tristransko razmerje med delodajalcem (agencijo), delavcem in uporabnikom. Obravnavana pogodba med delodajalcem (agencijo) in delavcem se lahko sklene za nedoločen ali določen čas. Pred začetkom dela delodajalec in uporabnik skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti. V skladu s tem dogovorom mora biti delavec z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o pogojih dela, pravicah in obveznostih pri uporabniku (ZDR, 61.člen). Namen tega je zagotoviti, da imajo delavci z začasnim delovnim mestom enako raven varovanja (zdravja in varnosti pri delu), kot ostali delavci v podjetju.