Top 10 similar words or synonyms for clairvauxa

toursa    0.831945

aleksandrije    0.802754

hipona    0.794879

chartresa    0.788362

nursije    0.787089

cezareje    0.786923

tarza    0.783639

anzelm    0.782525

bayeuxa    0.782085

nise    0.778564

Top 30 analogous words or synonyms for clairvauxa

Your secret weapon. Online courses as low as $11.99

Article Example
Bernard iz Clairvauxa Meniški poklic celotne družine se je torej odvijal prav dramatično:
Bernard iz Clairvauxa S tem videnjem je bilo konec tipanja in negotovosti. Bernard je bil sedaj gotov, da ga njegova pot vodi v Cistercium. Po svetem prijateljstvu hrepeneča duša pa ni hotela tega storiti sama. Stricu Godriku se je kmalu pridružil en mlajši brat. Mlajši brat Andraž pa se je obotavljal. Komaj je napolnil 16 let, prav zdaj je dobil meč in je sanjal o bojni slavi. Bernard mu je v gorečih besedah orisal slavo duhovnih bojev in zmag. Andraž je nasprotoval. Bernard ga je spomnil na pokojno mater in Andraž je nenadoma vzkliknil: »Nad tvojo glavo vidim našo mamo« - in se je vdal: »Pojdimo torej vsi.« Bernardu tega ni bilo treba dvakrat reči. Najstarejši brat je tedaj bil komaj poročen mož ter srečen oče in z dvema ljubkima otročičema, pa je vendarle privolil; nasprotovala pa je njegova žena. Sedaj je pa Bernard – ko da gleda v prihodnost – dejal: »Tvoja žena bo ali privolila ali pa bo umrla«. Naslednjega dne je hudo zbolela. Sedaj je dala privolitev in je ozdravela. Gerard je najbolj vztrajno nasprotoval: »To je samo mehkužnost in blaznost!« Bernard ga je tedaj poiskal v taboru pri obleganju nekega gradu. Del je svojo roko na njegove prsi in dejal: »Blizu je dan, ko bo sulica prebodla te prsi in odprla pot zveličavni misli.« In res: pri prvem napadu je bil Gerard hudo ranjen in je padel v ujetništvo; obenem je postal Kristusov jetnik. Bernard je imel še ljubega prijatelja in šolskega tovariša Huga v Mȃconu, ki je bil že klerik in užival obilno nadarbino. Prejokal je z njim eno noč in ga odvedel s seboj. Pridružili so se še drugi; bilo jih je okrog trideset, vsi plemiški fantje imenitnega slovesa.
Bernard iz Clairvauxa »Če ljudje pri tej strašni nesreči morajo godrnjati, je boljše, da godrnjajo zoper mene kot zoper Boga.«
Bernard iz Clairvauxa Zadeva pa je naletela na hude odpore. V Liégu se je srečal z angleškim kraljem, ki se je dolgo obotavljal priznati zakonitega papeža, češ da mu vest ne dovoli. Na to mu je Bernard drzno odgovoril: »Veličanstvo naj skrbijo tisti njihovi grehi, za katere bo moralo odgovarjati pred Bogom. Tega enega jaz vzamem na svojo vest.« In kralj se je vdal.
Bernard iz Clairvauxa Bog je našel tega izbranega velikega svojega služabnika, da ga pokliče v Gospodovo veselje. Čudež je bil, da je s tako pokorjenim telesom in ob tako napornem delu dočakal 63 let. Že jeseni 1152 je pričakoval smrt. Takrat je prihitel metzenški škof in ga kleče prosil, naj pride pomirit vojskujoče se plemiče in ljudstvo. Uslišal ga je. Ko se je vrnil nazaj, je dejal sobratom: »Lejte, to je bila priprava na zadnjo pesem: 'Slava Bogu na višavah in mir na zemlji dobronamernim ljudem.«
Bernard iz Clairvauxa V zadnji bolezni je mislil le na večnost. Svoji meniški družini je zapustil tole pomembno oporoko:
Bernard iz Clairvauxa Bernard je umrl – ves izčrpan od stroge askeze, obilnega dela in bolezni - 20. avgusta 1153 v Clairvauxu.
Bernard iz Clairvauxa Papež Pij VIII. ga je 1830 povzdignil med cerkvene učitelje. Prijel se ga je naslov “Doctor Mellifluus”, tj. »Medonosni učitelj«, ker je znal tako sladko in privlačno govoriti.
Bernard iz Clairvauxa V letih doraščanja se je obrnil malo na posvetno plat, saj je bil sin uglednih in bogatih staršev, čedne zunanjosti ter zgovoren in uglajen. Povsod po Burgundiji so peli njegove posvetne pesmi. V devetnajstem letu ga je hudo prizadela materina smrt. Kljub temu, da ga je svet mikal, je znal obvladovati svoja nagnjenja. Nekoč ga je pogled na brhko grajsko gospodično tako vzburil, da je sredi zime razbil led in skočil v ribnik, od koder so ga vsega premrlega izvlekli.
Bernard iz Clairvauxa Lepga dne so zvedeli njegovi domači, kar je svojemu zaupniku, stricu Godriku, izdal že zdavnaj: pripravlja se zapustiti bogastvo, ugodnosti, napredovanje in pojde v Citeaux, nedavno osnovani cistercijanski samostan, ki je slovel po svoji strogosti. Kako je prišel do tega sklepa? Pot je bila preprosta: Ljubezen do Kristusa mu je ranila srce in je pustila v njegovi duši neutolažljivo hrepenenje.