Top 10 similar words or synonyms for atlase

vorhergehenden    0.907204

elezione    0.907099

abona    0.905504

oga    0.904613

argote    0.904362

échelles    0.904267

publicaciones    0.903598

aldabrensis    0.903448

resize    0.903121

glochidion    0.902946

Top 30 analogous words or synonyms for atlase

Article Example
Mehika Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj ​​jezik, je vodja "Inštituta za avtohtone jezike" - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in Zapotec so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase.
Mednarodni standardni bibliografski opis Kartografsko gradivo je vso gradivo, ki predstavlja, v celoti ali deloma Zemljo ali katerokoli nebesno telo, npr. dvodimenzionalne ali trodimenzionalne mape in zemljevide, digitalne zemljevide, nabore podatkov o prostoru, aeronavtično, navigacijske karte, globuse, blok-diagrame, zračne, satelitske fotografije ali fotografije iz vesolja, fotografije, ustvarjene z daljinskim vodenjem, atlase, tlorise itd.
Univerzitetna knjižnica Maribor Knjižnično gradivo v UKM zajema tiskane ali kako drugače tehnično izdelane zapise (knjige, brošure, serijske publikacije, zemljevide, atlase, muzikalije, gramofonske plošče, zvočne in video kasete, mikrofilme in mikrofiše, diskete, CD-ROM-e, drobne tiske vseh vrst z območja Republike Slovenije) ipd. ter elektronske vire (e-knjige, e-revije). Knjižnica dobiva po Zakonu o obveznem pošiljanju tiskov po dva izvoda, od katerih mora kot druga arhivska knjižnica v Sloveniji enega arhivirati, drugega pa po določilih zakona dati v uporabo.
Univerzitetna knjižnica Maribor Univerzitetna knjižnica Maribor se povezuje z visokošolskimi knjižnicami v knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru (KISUM). Za uporabnike teh knjižnic je bila uvedena enotna izkaznica, za študente Univerze v Mariboru pa velja študentska izkaznica. Knjižnični fond vseh knjižnic Univerze v Mariboru obsega približno 1.500.000 enot, od tega je fond Univerzitetne knjižnice Maribor ca. 970.000 enot. Knjižnično gradivo zajema tiskane ali kako drugače tehnično izdelane zapise (knjige, brošure, serijske publikacije, zemljevide, atlase, muzikalije, gramofonske plošče, zvočne in video kasete, mikrofilme in mikrofiše, diskete, CD-ROM-e, drobne tiske vseh vrst z območja Republike Slovenije) ipd. ter elektronske vire (e-knjige, e-revije). KISUM opravlja naslednje vloge: organizacijsko se osrednja knjižnica povezuje s fakultetnimi preko strokovnih referentov, informacijsko (dostop do informacij in gradiva), pedagoško (enotno načrtovanje in izvajanje izobraževanja uporabnikov), bibliografsko (enotno vodenje in urejanje bibliografije univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev), arhivsko (enotna skrb za varnost in zaščito gradiva). Knjižnica dobiva po Zakonu o obveznem pošiljanju tiskov po dva izvoda, od katerih mora kot druga arhivska knjižnica v Sloveniji enega arhivirati, drugega pa po določilih zakona dati v uporabo. Ima pa tudi bogate zaloge starejših slovenskih tiskov od protestantskega obdobja dalje. Njene službe sistematično spremljajo potrebe po študijski literaturi, zato kupuje primerno število obveznih in priporočenih učbenikov. Knjižnično gradivo v tujih jezikih knjižnica večinoma kupuje ali ga pridobiva z zamenami in darovi. Izbira predvsem znanstveno in strokovno literaturo z različnih področij, posebno še tistih, ki so pomembna za mariborsko univerzo. Tuja literatura je pretežno nemška in angleška, zastopana pa je tudi v drugih jezikih.
Valter Bohinec Leta 1939 se je zaposlil v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je delal do upokojitve konec leta 1965 kot bibliotekar oziroma višji znanstveni sodelavec. Tu je ostal še dve leti, dokler ni leta 1967 postal zunanji znanstveni sodelavec Inštituta za geografijo SAZU. Bibliotekarski stroki je ostal Bohinec zvest kar osemindvajset let. Delal je v univerzitetni knjižnici, ko je bila ta še v prostorih poljanske gimnazije, in že leta 1939 opravil državni strokovni izpit za bibliotekarja. Dolga leta je bil vodja kartografskega in slikovnega oddelka in vzgojitelj številnih knjižničarskih delavcev. Na obeh področjih, kjer je prišlo do veljave njegovo obsežno in temeljito strokovno znanje, je opravil pravo pionirsko delo. Ustanovil je kartografski in slikovni oddelek, ki ga je predvidevala že uredba Narodne vlade Slovenije o Narodni in univerzitetni knjižnici iz leta 1945, a je bil zaradi pomankanja prostora odprt šele leta 1948. Valter Bohinec je povečeval že obstoječo zbirko z gradivom, ki ga je zbiral iz Federalnega zbirnega centra in raznih zapuščin, z nakupi in dotokom dolžnostnih izvodov. Tako je zbiral in obdeloval ne le zemljevide in atlase, temveč tudi številne slike znamenitih osebnosti, pokrajinske in umetniške razglednice, ekslibrise, grbe, grafike in drugo pomembnejše slikovno gradivo. Kot izredno razgledan znanstvenik je razvil oddelek na raven podobnih zbirk v evropskih knjižnicah. Njegova široka razgledanost in podrobno poznavanje knjižne zaloge naše največje knjižnice sta mu omogočala, da je z nasveti pomagal mnogim strokovnjakom, ki so črpali njeno bogastvo. Bil je vedno pripravljen pomagati vsakomur pri študiju in znanstvenem delu in je bil v pravem pomenu besede sodobni bibliotekar informator. Poleg tega je Bohinec skrbel tudi za usposabljanje knjižničarskih kadrov in je predaval na bibliotekarskih tečajih že od njihovega začetka. Za tečajnike je napisal izredno zanimiva skripta o zgodovini knjig, knjižnic in tiska. Njegova predavanja so bila prijetno privlačna in nazorna. Sodeloval je tudi v izpitni komisiji za priznavanje bibliotekarskih nazivov, v strokovnem kolegiju knjižnice, v nabavni komisiji knjižnice. Po smrti Mirka Rupla je nekaj časa nadomeščal ravnatelja zavoda. Pripravljal in urejal je razne razstave, na primer leta 1954 razstavo Kartografska podoba slovenskega ozemlja v zgodovinskem razvoju, ki je bila v okviru drugega Ljubljanskega festivala v NUK, in leta 1957 ravno tako v okviru petega Ljubljanskega festivala skupaj z Društvom za raziskovanje jam Slovenije razstavo Slovenski podzemeljski svet. V oddelku je več let zaporedoma organiziral manjše razstave zemljevidov in predaval o razvoju kartografije.