Top 10 similar words or synonyms for šilaste

polkrožne    0.886972

obokane    0.860152

okenske    0.853728

čopasto    0.839851

šilasto    0.839333

kovane    0.834685

opečno    0.834485

pokončne    0.831395

pločevinasto    0.829365

rebrasto    0.828481

Top 30 analogous words or synonyms for šilaste

Article Example
Tupaje Tupaje ali šilaste veverice (znanstveno ime Scandentia) so red majhnih, vevericam podobnih sesalcev, razširjenih po tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije.
Bazilika svetega Izidorja Osrednja ladja je visoka in prekrita z banjastimi oboki, ki so se uveljavili v času romanike, stranski ladji pa imata šilaste oboke, ki so prišli v veljavo kasneje in so glavna značilnost gotske arhitekture, ki je značilna za 13. do 15. stoletje.
Pluta Pluta se zaradi svojih značilnih lastnosti (elastičnost, vodoodpornost, ognjeodpornost, velika plovnost ...) na veliko uporablja v različnih izdelkih. Največ plute (okoli 50 % celotne svetovne proizvodnje) pridobijo na Portugalskem, največ plute pa se uporabi za izdelavo plutovinastih zamaškov za vino. Pluto najprej parijo ali prekuhajo in jo razrežejo na pasove iz katerih potem izrezujejo zamaške ali druge predmete. Zamaške nato še ostružijo, parafinirajo in sortirajo. Po obliki zamaške delijo na ravne in šilaste, kratke in dolge.
Atrejeva zakladnica Grobnica je sestavljena iz na pol podzemne sobe krožnega tlorisa s kupolo v nepravem loku šilaste oblike. Z notranjo višino 13,5 m in premera 14,5 m je bila najvišja in najširša kupola na svetu več kot tisoč let, dokler ni bil zgrajen tempelj Hermesa v Bajah in Panteon v Rimu. Velika pozornost je bila namenjena namestitvi ogromnih kamnov zaradi sile stiskanja pod lastno težo, da so zagotovili stabilnost prostora. Tako so zagotovili popolnoma gladko notranjo površino, na katero bi lahko dali zlato, srebrno in bronasto okrasje.
Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki V baroku so cerkev tako temeljito predelali, da so v vseh treh ladjah zamenjali prvotne rebraste oboke z baročnimi, šilaste loke s polkrožnimi ter oblekli vse snopaste stebre in njihove kapitele (kapitel: glava stebra), da bi stavba dobila bolj moderen, baročni videz. S tem pa so zakrili tudi njeno poglavitno lepoto. Šele po veliki katastrofi, ki je med 2. svet. vojno in po njej, ko se je sam od sebe zrušil še zvonik, doletela to plemenito arhitekturo in jo spremenila v ruševino, se je spomeniški službi posrečilo delno vzpostaviti prvotno stanje razen prvotnih obokov v srednji in severni ladji, južna pa je bila v celoti na novo napravljena z rekonstruiranimi prvotnimi oboki vred.
Kamen v Podjuni Posamezni deli male cerkvice, ki je zgrajena na krnu, ki je na južni in vzhodni strani posebej strm, so bili zgrajeni v raznih obdobjih. Kripta, katere kor ima znotraj tri strani, navzven pa je poloblo obliko, pripada romaniki. Križni obok najdemo v ladiji v eni traveji ter v koru oz. v apsidi; rebra pa preidejo v zid. Trije zaključni zidaki so okrogli. Stolp je iz novejše dobe. Kripta se razteza proti ladji je razdeljena s štirimi okroglimi stebri; kižni oboki so zaobljeni, mala polkrogla okna so vgrajena v debelih zidovih (v ladji 9 nog, v koru 6 nog). Romanska zgradba je iz tufa. Na južni strani cerkve se nahaja kostnica, ki je znotraj osmerokotna, zunaj pa okrogla. Okrašena je s polkroglo školko („concha“) iz sklesanega kamna, ima šilaste gotske oboke, dve polkrogli špranji v zidu, vrata s šilastim gotskim obokom ter stožčasto streho nad zidnim vencem.
Wellska stolnica Retrokor se razteza po vsem vzhodnem koncu kora in v vzhodna transepta. Na sredini je obok podprt z izjemno strukturo slopov. Dva sta postavljena tako, da se dokonča osmerokotnik v Marijini kapeli, rešitev opisuje Francis Bond kot "intuicijo genija". Slopi imajo priložene marmorne stebre in z oboki, ki jih podpirajo, ustvarjajo razgled velike cečovitosti z vseh vidikov. Okna retrokora so v mrežastem slogu kot tista v Marijini kapeli, vendar so v celoti okrašena tako, da letve krogovičja sestavljajo šilaste krivulje. Tloris tega območja med prezbiterijem in Marijino kapelo je edinstven. Morda to kaže neuspeh pri kanonizaciji škofa Williama Marcha, ki je povzročil skrajšanje prezbiterija, saj prostor ni bil več potreben za njegovo svetišče. Nato je bilo posledično treba izpolniti dodaten prostor za oltarjem. To so storili domiselno in lepo.
Uršulinski samostan Mekinje V samostanu so ohranjena različna umetniška dela. Po obliki oken vidimo, da je stavba nastala v obdobju gotike, saj imajo šilaste zaključke. Najvecji okras so oltarji. Najlepši je glavni oltar Marijinega vnebovzetja, na katerem vidimo delo kamniške frančiškanske rezbarske delavnice s sliko slovenjegraškega mojstra Straussa. Stranska oltarja, ki ju je izdelal Mihael Cusso, sta kamnita. V kapeli "sv. Kolomana" lahko vidimo rimske, gotske in baročne nagrobnike, celotna kapela pa je poslikana z grbi. V tej kapeli je bil nekoč božji grob, ki ga je naredil mojster Franc Jelovšek. Marijin kip, ki ga vidimo pri slavoločni steni ob vhodu v prezbiterij pod posebnim baldahinom je oblečen, Marija in Jezus imata celo lasulji; izdelan naj bi bil okrog leta 1719. Ta kip je zelo zanimiv za romanja. Na sedmo velikonočno nedeljo ga v slovesni procesiji nesejo iz župnijske cerkve v grajsko kapelo Marije Pomočnice na Zduši in nato spet nazaj.
Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora Glavni portal ima šilasto obliko, umetelno izklesani steber na sredini, ki ga deli na 2 dela. Ko pridemo pri glavnem vhodu v cerkev, se najprej znajdemo v temačnem in nizkem prostoru pod zvonikom. Na vsako stran se ta prostor odpira skozi šilasta loka še v podobna prostora pod pevskim korom in vsi trije so v isti višini obokani s tremi križnimi rebrastimi oboki. Iz mračnega podkorja se slikovito odpira svetel cerkveni prostor in to skozi tri razmeroma ozke šilaste odprtine. Skozi srednjo, najožjo odprtino, vidimo vzdolžno os cerkve, ki se razprostira proti oltarju, stranska loka pa nam odpirata še bolj slikovit in mikavnejši prostor. Marijan Zadnikar je zapisal: »Kakšen prostor! Kot bi ga zasnoval ali skoraj izsanjal tenkočuten in ustvarjalen pesnik, ko mu je duša nenadoma kar sama zapela eno tistih visokih pesmi, ki se v življenju ne ponove nikoli več.«
Cerkev svetega Jakoba, Pokrče Cerkev je v osnovi iz 12./13. stoletja in je bila spremenjena v gotiki in v baroku. Poznogotski stolp nad glavno apsido je bil zgrajen leta 1550 in je oblikovan s pasovnim zidnim vencom, zvočna okna imajo šilaste loke. Stolp ima piramidno streho, ki je obložena s kamni. Na južni strani stolpa in hraki kora je dograjeno dvonadstropna zakristija. Na vzhodu je dvopasovno gotsko krogovičje, ostala okna pa so bila barokizirana. Zahodna lopa je okrašena z okrasom diamantnih kvadrov zgodnjega 17. stoletja. Na širokem šilastem vhodnem portalu je vgrajen grb velikovškega prošta dr. Janez Franc I. Gentilotti iz leta 1626, nad odskim cerkvenim portalom same cerkve s šilastim lokom pa verjetno gotski relief neke glave. Poleg vhoda najdemo daritveno oltarno mizo. Sledeče rimske spolije oz. Ostanke: reliefni fragment z akantovim ornamentom zraven cerkvenega vhoda, na severozahodnem kotu ladje pod kapom nagrobni napis Tiberius Julius Quartusa in Matrone, na severovzhodnim kotu stolpa fragment robnega traka ter mali fragment rimskega napisa o izgradnji nagrobnika.