Top 10 similar words or synonyms for ščuva

roti    0.777667

oktavija    0.766807

oborožijo    0.762902

prigovarja    0.759391

poprosi    0.749762

viſſe    0.749234

usmrti    0.749073

prepričata    0.743029

slugi    0.738561

postüvanoga    0.736733

Top 30 analogous words or synonyms for ščuva

Article Example
Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (e) kadar gre za genocid, neposredno in javno ščuva druge h genocidu;
Trije mušketirji Le-ta je podarila svojemu ljubimcu Georgeu Villiersu, vojvodi Buckinghamskemu verižico z dvanajstimi diamanti. Milady po naročilu kardinala vojvodi na plesu odreže dva obeska. Kardinal nato ščuva kralja, naj priredi ples, na katerem naj bi se pokazala z verižico.
Krivda (Bevk) 1. slika: Julka očita Jožetu, da se ne zna postaviti in se upreti hlapcu Ivanu, ki se v hiši vede kot gospodar. Brdar sluti, da sta Ana in Ivan "zadrgnjena", da se je to zgodilo že pred smrtjo njegovega brata, ki je dolgo ležal bolan, zato Jožeta ščuva, naj se upre. Ko Ivan dvigne roko nad Anko, Jožetu res prekipi, z nožem plane nad hlapca, toda Brdar ga zadrži. Na hrup prihiti Ana, Ivan jo postavi pred izbiro: ali stric ne bo več prestopil praga ali gre od hiše sam! Ana se jasni odločitvi izmakne v tožbe, a ko Ivan jezen odide, odhiti za njim.
Mati na pogorišču Peklajka se zave, da se v njeni družini odpira fronta: Štefan pri partizanih, Pavle terenec, Tinč pri beli gardi, Gusta je laška cipa… Nekdo od zunaj je zabil klin v njeno družino, da tako razpada, Peklajka sumi, da je to župnik. Posvari ga, naj pusti Tinča pri miru, naj ga ne ščuva proti njej in bratom; borila se bo za njegovo dušo in ne bo izbirala sredstev. Dom naj bo kraljestvo ljubezni in miru, bratomorno klanje ne bo prestopilo njenega praga. Vendar je to vsak dan manj mogoče, partizan Frank že zahteva od Pavleta, da ubije brata Tinča, ki postaja nevaren. Štefan in Pavle zvesta, da je Tinč nagovoril Gusto k izdaji; Gusta se je hotela maščevati partizanom za sramoto in je začela izdajati partizanske položaje. Vendar zaenkrat Tinča samo posvarita, še zmeraj ju veže obzirnost do matere.
Krefli Vrtnik se razgovoru z Gočlom jezi na kulake, grozi z milico itn., a Gočlov ostane ravnodušen. Zato se Vrtnik, ki bi Kreflom na vsak način rad naprtil krivdo za zadružni dom, spravi nad deklo, jo grobo zaslišuje, jo uči, kako naj priča zoper gospodarje. Zavlada popolno razsulo: pijani Krefl toži, da vse jemlje hudič, da Krefle "že držijo za vrat", Frančka išče milica, Vrtnik na proslavi ščuva ljudstvo zoper kulake nasploh in Krefle posebej, vrne se Nana, ki se je je bil Ludvik na postaji grdo otresel, Franček je na robu obupa, zaprli ga bodo in po gruntu bo komandiral Vrtnik ... Dekli je vsega dovolj, loti se Vrtnika in javno razkrinka njegove laži, na dan pride tudi to, da je bil med vojno izdajalec; z njegovo oblastniško kariero je konec. - Medtem se je stari Krefl na podstrešju obesil; Frančka strašna vest zadene kot napoved konca ...
Viničarji Ljuba, površna in užitkom vdana ženska, se z zaročencem odpravlja k morju. Lah naroči k sebi lepo Tuniko in ji ponuja službo, kajti dekle mu je močno všeč. Da bi lažje izpeljal svoje načrte, se s Slokanom dogovori za gostijo, s katero bo proslavil dobro kupčijo. Anžur Lahu pove, da Lenart ščuva viničarje k uporu, pri tem da ga podpira Andro, celo na viničarskem zborovanju da je govoril. Anžur je večini obljubil denarja in jih tako pridobil za Laha. Ta mu naroči, naj viničarje povabi na gostijo, seveda s hčerami. Andro se v svoji osamljenosti zateče h Klemi, ki mu skuša vliti čim več poguma; pridruži se jim Lenart, ki išče sestro. Zaloti jih Lah, pokaže Lenartu vrata, njemu in sinu grozi s palico, a si le ne upa udariti.
Don Juan (opera) Pridejo kmet Masetto, njegova nevesta Zerlina, kmetje in kmetice, ki pojejo in se zabavajo. Kmalu za njimi prideta Leporello in Juan. Pogled na toliko mladih in lepih deklet ga vzradosti. Pozdravi jih in vpraša, če morda svatujejo. Na Zerlinino pritrditev se Juan ponudi novoporočencema za zaščitnika in prijatelja, Leporellu pa naroči, naj pelje svate v njegov dvorec in jih tam pogosti. Ostati hoče sam z Zerlino. Kljub Masettovemu ugovoru odvede Juan svojo novo žrtev in z lažnjivimi besedami kmalu pridobi njeno srce. Toda pot jima zastavi Elvira. V zadnjem trenutku pride kot rešilni angel in pove Zerlini, da je v krempljih hudega zapeljivca, ki mu ne sme ničesar verjeti. Juan premišljuje o svoji usodi, saj se mu danes noben načrt in naklep ne posreči, ko prideta Ana in Oktavijo. Juanu je tesno pri srcu, ker se boji, da bo moral dajati odgovor za smrt Aninega očeta, a si oddahne, ko ga Oktavijo in Ana ne spoznata in ga celo poprosita, naj jima pomaga najti morilca, saj Ana med dvobojem ni spoznala Juana. V tem pride zopet Elvira, ki ščuva Ano in Oktavija, naj temu podležu ničesar ne verjameta. Juan se skuša rešiti iz tega neprijetnega položaja na ta način, da prične trditi, da so Elvirine besede utvare omračenega duha. Juan se oprosti in odide z izgovorom,
Kreflova kmetija Liza in Jura začneta dan s prepirom, otroci preplašeni poslušajo. Liza očita možu pitje in izogibanje problemom, ga ščuva zoper Ivana, češ Ančka naj dobi stričevo, Ciglarje pa poženi na cesto. Jura se ne znajde, čuti, da Kreflovino gloda črv, da gre vse navzdol. Ivan ga prosi za stričev grunt, da se bo lahko oženil z Mimiko - on noče biti Krefl, Kreflovina stoji na zločinu in nečloveškosti. Mimika bo njegova revolucija, upor zoper kreflovstvo ... Zunaj so se zbrali pogrebci, da bi odnesli Matjašiča. Ivan jim spregovori obtožujoče besede o Kreflih, kako so ravnali z Matjašičem in drugimi. Družina je vsa iz sebe, Liza sili v Jura, naj vendar kaj stori, in ko ta ne stori nič, pobere otroke, da bi zapustila dom. Medtem se Ančka zaganja v Mimiko, ki je prišla prosit, naj jih ne mečejo iz koče. Jura v tem peklu izgubi pamet, zgrabi za puško in ustreli Ivana. Vse obideta groza in bup, Jura pa se plazi po vseh štirih in se bebasto krohota ...
Pod svobodnim soncem (drama) 1. dejanje: Sloveni in Anti se ob žrtveniku zahvaljujejo bogovom za zmago nad Bizantinci. Svarun svetuje, naj izkoristijo zmago, udarijo čez Donavo in "izterjajo dolg", tj. si nagrabijo plena, Anti pa hočejo domov. Nesoglasje izrabi Tunjuš, ki se kaže Slovenom prijatelj, v resnici pa služi Bizancu; ker mu je Svarun odklonil Ljubinico, se maščuje, Ante naščuva, češ da jih Svarun sili v vojno zato, da bi jim zavzel gradišče in nad vsemi zavladal kot despot. Antski starešine Tunjuševi spletki nasedejo in žaljivo zavrnejo Svarunova poslanca; med doslej složnima rodovoma se obeta bratomorni boj. - Medtem je bil Iztok v želji, da bi se naučil bizantinskega vojskovanja, s pevcem Radovanom skrivaj odšel v Bizanc. V vojski je prvi, pri igrah zmaga nad samim poveljnikom carske straže Azbadom. Dvorjanka Irena zmagovalca ovenča, med njima se rodi ljubezen na prvi pogled. Toda stvar se zaplete, Ireno snubi Azbad, carica pa je vrgla pohotno oko na lepega Iztoka. Radovan mladca svari, a zaman, zato se sam odpravi domov, da bi poizvedel, kaj se godi, in domačim prinesel vesti o Iztoku. Ko prispe v gradišče, je tam tudi Tunjuš, na vse pretege ščuva zoper Ante, češ da so izdajalci, za Ljubinico pa ponuja pravo bogastvo. Svarun znova odkloni, Tunjuš pa v besu pove, da po njegovi zaslugi Antje že korakajo z vojsko nad Svarunovo gradišče. Slovani hitijo k obrambi, Tunjuš pa v zmedi ugrabi Ljubinico in izgine. Obupani Svarun pošlje Radovana v Bizanc k Iztoku: naj se vrne, ukroti Ante in reši sestro!
Tako je umrl Zaratuštra Oznanilu so se odzvali le redki: Berač, Grbavec, Pastir, Vrvohodec, ki pa niso podbni zborom trpečih in hrepenečih. Uživajo v jedači in pijači ter pod vodstvom Osla zaplešejo kaotičen ples. Tedaj pride Ameša s sinom Zurvanom; slišala sta, da oznanjevalec novega časa umira. Zurvan se odpove svojemu sinovstvu, saj je oče sebe v sebi ubil; sodrga bo edini otrok Zaratustre, ki je bil svojega sina zatajil in njegovo mater pognal v bedo in prostitucijo. Zaratustra se krivi pod pezo obtožb, Zurvan pa odpelje slepo mater. - Vsak od gostov pričakuje od Zaratustre kaj koristnega. Zaratustra jim zabrusi, da v njih ni ne trpljenja ne hrepenenja, osli so, naj častijo Osla kot svojega malika. Osel je takoj za to, zbor povede v absurdne litanije češčenja in na koncu ščuva pijano drhal, naj ubije oznanjevalca. Zaratustra spozna, da s svojim oznanilom ni priklical levov in duhovnih otrok, ampak le topoglavo zalego, ki bi žrla in pila in častila slehernega, ki bi ji v puščavi obljubljal senco in srebrne studence. Ukaže Orlu, naj razžene malikovalce, in Oslu očita njegovo dejanje. Osel se brani: njegov hrbet je bil le most, ki vodi od živali k nadčloveku; človek je stopil prek njega in spet postal žival, nebo in zemlja se nista združila. Veliko poldne se je spremenilo v noč sramote in vrata niso odprta v večnost, ampak v smrt. Kdor to doume, se vrne v samega sebe in ne sme več živeti. Zaratustra poprosi Kačo za njen dar, Kača ga piči in on umre od njene strupene modrosti.