Top 10 similar words or synonyms for čajkovskem

skladatelju    0.658460

nietzscheju    0.656914

wagnerju    0.651053

tolstoju    0.645723

linhartu    0.645653

dostojevskem    0.642533

mentorju    0.640917

aškercu    0.636268

josefu    0.635878

jurčiču    0.635325

Top 30 analogous words or synonyms for čajkovskem

Article Example
Anže Semenič 11. septembra je zmagal na tekmi poletne Velike nagrade v ruskem čajkovskem potem, ko je dan prej bil drugi, zaostal je le pred rojakom Robertom Kranjcem.
Robert Kranjec V pripravah na naslednjo zimo je nastopil na več tekmah poletne Velike nagrade. Na eni od njih mu je uspelo tudi zmagati. To je bilo 10. septembra v ruskem Čajkovskem kjer je sodobna in velika skakalnica kakršne Robiju ležijo in to je tudi izkoristil ter slavil pred reprezentančnim kolegom Anžetom Semeničem.
Džamala Glasbo je imela rada že od svojega zgodnjega otroštva. Pri 9 letih je posnela 12 otroških in ljudskih krimskotatarskih pesmi. Po končani glasbeni šoli (klavir), ki jo je obiskovala v svojem domačem kraju Alušta, je glasbeno izobraževanje nadaljevala na glasbenem kolidžu v Simferopolu, poimenovanem po Čajkovskem, ter se nato vpisala na Ukrajinsko narodno glasbeno akademijo Čajkovskega v Kijevu, kjer je študirala operno petje.
Peter Iljič Čajkovski (Aleksandra Andrejevna Assier; 1813–1854), pa njegova druga žena francoskega rodu. Čajkovski je bil drugi od šestih preživelih otrok. S petimi leti se je začel učiti klavir. Njegova prva učiteljica je bila mama. Leta 1848 se je družina preselila v Sankt Peterburg. Mati mu je umrla za kolero leta 1854, ko je bilo Petru štirinajst let. Bil je zelo prizadet in si je težko opomogel. Pomanjkanje materine ljubezni je pri Čajkovskem vplivalo na to, da se je izogibal žensk in jih postavljal na nedosegljiv piedestal. Leta 1852 se je začel resno ukvarjati z glasbo, ki so jo predavali fakultativno. Že tedaj je bil dober pianist in je izvrstno improviziral.
Peter Iljič Čajkovski Klavir ga je po materini smrti poučevala Marija Palčikova. Leta 1856 ga je začel poučevati Luigi Piccioli (1812–1868), ki je bil na sanktpeterburškem konservatoriju vokalni pedagog. Piccioli je v Čajkovskem, po besedah Čajkovskega, prvi odkril njegove glasbene sposobnosti in mu vlil zaupanje vase, drugače pa je nanj vplival tudi s svojo ekstravagantno pojavo. Za njim ga je poučeval Rudolf Kündinger (Rudolf Vasiljevič Kjundinger; 1832–1913). Leta 1859 je Čajkovski končal srednjo šolo in od tega leta živel v internatu. Po srednji šoli je študiral pravo in do leta 1863 opravljal uradniško službo na pravosodnem ministrstvu. Odpovedal se je službi in od leta 1861 do 1865 študiral kompozicijo, klavir in flavto na Konservatoriju v Sankt Peterburgu (ustanovitelj Anton Rubinstein leta 1862) pri profesorju Nikolaju Ivanoviču Zarembi, kasneje pa tudi pri Rubinsteinu.
Simfonija št. 5 (Čajkovski) Glasbo Petra Iljiča Čajkovskega so različno vrednotili; za življenja je bil v domovini pogosto žrtev nerazumevanja nacionalističnih kritikov, ki so ga imeli za zastopnika zahodnjaške smeri v ruski glasbi, dunajski kritik Eduard Hanslick pa je ob njegovem violinskem koncertu postal docela prostaški "(»Ali glasba tudi lahko smrdi?«)". Modernisti 20. stoletja so mu očitali razčustvovanost: znameniti filozof Theodor Adorno je zapisal, da je drugi stavek 5. simfonije »čustvena navlaka, ki sodi v filmsko glasbo«. Zdi se, da so takšni očitki prišli iz mode hkrati z modernističnimi skrajnostmi in Čajkovski že dolgo velja za enega največjih romantičnih skladateljev. Morda je najtehtnejša sodba o Čajkovskem ugotovitev Igorja Stravinskega, ki je dejal, da je ta veliki melodik »najbolj ruski izmed vseh ruskih skladateljev«. V njegovem ustvarjanju se zahodnjaška oblikovna strogost druži s posebno slovansko mešanico občutljivosti in intenzivnosti, mehkobe in sile – s tistim čustvenim presežkom, ki ga zahodnjaki nikoli niso znali pojasniti in so mu zato nekoliko nedomiselno rekli kar »ruska duša«.
Klaus Mann V naslednjih letih je Klaus stalno menjal bivališča, živeč kot emigrant v Amsterdamu in Parizu, na Češkoslovaškem, Madžarskem, v Švici in ZDA. V tem času so izšla tri njegova najpomembnejša dela: Beg na sever (Flucht in den Norden), roman o Čajkovskem Simfonija patetike (Symphonie Pathetique) in Mephisto – kariera o uspehu (Mephisto). Preobrazba njegovega nekdanjega svaka Gustafa Gründgensa v povzpetnika in varovanca Hermanna Göringsa ter kulturnega predstavnika Tretjega rajha, ga je navdala z grozo in hkrati navdihnila za njegovo dobro poznano delo. Glavni junak Henrik Höfgen kot pristaš spominja na Diedericha Heßlinga iz Heinrich Mannovega satiričnega romana Podložnik (Der Untertan). Klaus Mann je med pisanjem Mephista roman znova prebral in spoznal, kako strašno preroška je aktualnost dela.